»Južni pol Lune je popolnoma drugačen od tega, kar smo vedeli do zdaj. Tam je tako hladno, da je mogoče na površju najti veliko količino leda in drugih kemikalij, ki bi jih lahko uporabili kot raketno gorivo ali kot sredstva za vzdrževanje življenja ljudi v misiji na tej lokaciji,« je za BBC dejal James Carpenter, vodilni znanstvenik pri projektu v ESA. Evropska vesoljska agencija (ESA) bi za omenjeno misijo prispevala pilota in sistem za letenje na Luno, ki bi bil lasersko voden, pa tudi komplet sofisticiranih kamer, s pomočjo katerih bi se izbrala najboljša lokacija za pristanek. V paket bi bil vključen tudi revolucionarni vrtalnik, s pomočjo katerega je mogoče vrtati do globine dveh metrov pod površjem Lune. Poleg tega naj bi ESA tam postavila tudi laboratorij, s pomočjo katerega bi se lahko na kraju samem analizirali vzorci tal. Pričakuje se, da bi ESA svojo vlogo v projektu lahko ratificirala do konca leta 2016. »Moramo oditi na Luno. Enaindvajseto stoletje bo tisto, v katerem bomo tam postavili tudi stalno bazo z ljudmi. Rusija mora sodelovati v tem procesu in to moramo storiti skupaj z mednarodnimi kolegi,« je za BBC dejal Igor Mitrofanov, profesor na inštitutu za vesoljska raziskovanja v Moskvi in vodilni znanstvenik pri omenjenem projektu v Roskosmosu. Že v novembru 2014 je ruska vesoljska agencija Roskosmos najavila lansiranje robotskega raketoplana Luna 27, ki bo zletel v krater Aitken na južnem polu Lune, natančneje v velikanski krater na temni strani Lune. Ta naj bi preučil možnosti za življenje bodočih »stanovalcev« na Luni.
Zanimivosti
Dokončno: Živeti nameravajo na Luni
Rusija in Evropa želita trajno poseliti površino Lune. Cilj, kjer bi to storili, je ogromen krater na njeni temni strani. Raziskovalna misija naj bi se začela leta 2020, kasneje naj bi sledila tudi izgradnja stalne baze.
ESA
