Novice Svet24

Mogoče je reči, da to predstavlja eno od najbolj bizarnih epizod v ruski zgodovini. Zgodba Dimitrija iz Ugliča se začne s smrtjo carjeve prve žene Anastazije Jurjeve leta 1560. Ivan Grozni se je poročil še petkrat, nazadnje z Marijo Nagajovo, ki je rodila Dimitrija. Ker je pravoslavna Cerkev odobrila le prve štiri carjeve poročne zveze, je bil zakon z Nagajovo neveljaven, Dimitrij pa nezakonski sin. Groznega je po spletu okoliščin – car je sina Ivana v jezi po nesreči ubil – po njegovi smrti leta 1584 nasledil šibkejši sin Fjodor. Čeprav je bil vladar, so v resnici niti iz ozadja vlekli njegovi svetovalci. Med njimi je bil tudi Boris Godunov, carjev svak. Godunovu je dišal carski prestol. Da bi ga lahko zasedel po Fjodorjevi smrti, se je moral znebiti zadnjega od Ivanovih sinov, Dimitrija. Ta je bil z materjo izgnan v Uglič, leta 1591 pa v skrivnostnih okoliščinah umrl zaradi vbodne rane. Godunov velja za enega glavnih osumljencev.

Wikipedia

Dimitrija so našli mrtvega le nekaj metrov od stopnišča na fotografiji.

Parada lažnih Dimitrijev

Ko je Fjodor leta 1598 umrl, ga je nasledil Godunov. Leta 1604 pa se je pojavil človek, ki je trdil, da je carjevič Dimitrij. Pozneje znan kot Lažni Dimitrij I., je menda v resnici bil Grigori Otrepjev, sin nepomembnega uradnika. Ko mu je spodletelo praktično vse, česar se je lotil, je postal menih v samostanu v bližini Moskve, a je moral pobegniti, ko je razkril, da bo nekega dne postal car. Nekaj časa je preživel med kozaki in jih nekaj celo prepričal, da je Dimitrij. Pot ga je nato vodila na poljsko, kjer se je znašel med osebjem poljskega princa Adama Wisniowieckija. Svojemu dobrotniku je sčasoma razkril svojo »identiteto«, ta pa ga je predstavil poljskemu kralju Sigismundu III. Poljskemu.

Hitro v težavah

Sigismund je lažnega Dimitrija podprl, da bi se rešil Godunova. Podprli so ga tudi kozaki, junija leta 1605, dva meseca po smrti Godunova, pa je osvojil Moskvo. Čeprav je bil sprva priljubljen, se je novi car hitro znašel v težavah. Po eni strani so Rusom šli v nos številni poljski plemiči in duhovniki, ki so se udomačili na dvoru. Po drugi strani pa so Poljaki postajali sumničavi, da lažni Dimitriji morda ne bo izpolnil svoje obljube , da se bo Rusija iz pravoslavja spreobrnila v katolicizem. Tako so maja leta 1606 oboroženi moški, ki so jih najeli bojarji (plemiči na ruskem dvoru), v Kremlin spustili množico ljudi, katerim so dejali, da bodo rešili carja, češ da se ga hočejo Poljaki odkrižati in tako prevzeti Rusijo. Oboroženci pa so imeli svoje ukaze – bojarji so jim naročili, naj ubijejo carja. Dimitrij je skušal pobegniti. Pri skoku skozi okno si je zlomil nogo, a so ga vseeno pokosili streli. Carja so razkosali, sežgali, njegov pepel pa iz več topov izstrelili proti Poljski. Takrat so namreč krožile govorice, da je bil car čarodej in da bi lahko vstal od mrtvih. Zato so poskrbeli, da se to ne bi zgodilo.

Carja so razkosali, sežgali, njegov pepel pa iz več topov izstrelili proti Poljski.

Naslednika sta imela še manj sreče

Pa se je. Dimitrij se je spet pojavil leta 1607. Ta je imel podporo carične Marine, poljske žene prvega lažnega Dimitrij. Drugi je namreč trdil, da je tako Dimitrij iz Ugliča kot tudi prvi lažni Dimitrij. S pomočjo 30.000 vojakov je razglasil svojo vladavino, čeprav je na prestolu sedel Vasilij IV. Ruski. Dimitrij je skušal blokirati Moskvo, kar pa mu je spodletelo. Njegove poljske čete je namreč nad Smolensk poklical Sigismund III., Dimitrij pa je pobegnil v Kalugo, kjer ga je v sporu decembra leta 1610 pokončal eden od njegovih ljudi. Ko je od mrtvih vstal še tretjič, se je s kozaško podporo za carja razglasil leta 1612. Po le nekaj tednih vladavine je bil zajet, poslan v Moskvo in usmrčen. Dimitriji iz Ugliča je tako končno lahko počival v miru.