Skrivnosti Egipta, ki ne sodijo v uradno različico zgodovine
R.T.
21. 10. 2015, 12.54
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.58
Deli članek:
Stari Egipt, dežela faraonov v kateri je bilo, se zdi, mogoče vse. O tem jasno pričajo neverjetna odkritja, ki se zoperstavljajo nareku konvencionalne zgodovine.
Wikipedia
V tem oziru so največkrat omenjanja tri odkritja, ki se neumorno upirajo današnjemu razumevanju zgodovine in ki še vedno nimajo prave razlage.
Velika sfinga v Gizi
Ta staroegipčanski kip sfinge – pol človeka, pol leva –, ki v kompleksu nekropole v Gizi varuje Keopsovo piramido, raziskovalcem težave povzroča že vse od odkritja. Njena starost še danes ni dorečena, saj o kipu ne obstajajo nikakršni zapisi. Sta se pa našla dva Ukrajinca, ki menita, sfinga šteje približno 800.000 let!
Wikipedia
Sfinga naj bi štela neverjetnih 800.000 let.
Sodeč po rezultatih raziskave, ki so bili predstavljeni na mednarodni konferenci geoarheologije in arheomineralogije v Sofiji – naslov raziskave je bil Geološki vidik problema datiranja Velike sfinge –, kip šteje toliko let, kar pa je povsem neskladno z zgodovino, ki jo poučujejo v šolah. Aleksander G. Parkomenko in VjačeslavManičev z ukrajinske Nacionalne akademije znanosti sta namreč na kipu odkrila sledove erozije, podobne tisti, ki razjeda skalnate plaže širom oble. Ker je morala biti tovrstna erozija na delu več tisoč let, je zato ne pripisujeta poplavljanju reke Nil.
Keopsova piramida v Gizi
Obstajata dva vidika Keopsove oziroma Velike piramide, za katera ni razlage: starost in način gradnje. Morda bi veljalo omeniti še tretjega: kakšen je sploh njen namen? Jasno je, da ni grobnica, a kaj drugega bi lahko predstavljala? Raziskave so pokazale, da piramido tvori približno 2,3 milijona kamnitih gradnikov, ki tehtajo od dveh pa do 30, nekateri celo čez 50 ton. Zunanja plast je zgrajena iz 144.000 zaščitnih blokov, natančno odmerjenih in enotne teže 15 ton. Kot da to ne bi bilo dovolj, so bili ogli piramide zasnovani tako, da prenašajo vročino in potrese. To je razlog, da se je piramida sploh obdržala tako dolgo. Raziskovalci so nemočni tudi v zvezi z malto, ki je bila uporabljena pri gradnji. Njen izvor je neznan, njenega kemičnega sestava pa jim ne uspe reproducirati.
Torinski papirus
Torinski papirus je domnevno starodaven dokument, ki pa ni ohranjen v celoti. Gre za besedilo, napisano v hieratski pisavi, poenostavljeni hieroglifski pisavi starega Egipta. Domneva se, da so na njem zapisana imena 300 faraonov, poleg njihovih imen pa še točne letnice njihovih vladavin. Dokument so najverjetneje zbrali Egipčani. Iz delov, ki so ostali, je mogoče sestaviti osem dinastij faraonov. Na papirusu sta še posebej zanimiva zadnja dva stavka, ki navajata, da je bog Hor vladal 13.420 let, vladavina pred njegovo pa da je trajala 23.200 let. Rimski zgodovinar Evzebija Cezarejskega je pisal, je dinastija bogov z Egiptom upravljala 13.900 let. Njim je sledila dinastija junakov in polbogov, ki je vladala 11.025 let. Prvi človeški faraon naj bi se tako pojavil šele okoli leta 3000 pr. n. št.
Wikipedia
