Manfred Albrecht Freiherr von Richthofen velja za najuspešnejšega letalskega asa prve svetovne vojne. Uradno je nanizal več kot 80 zmag v zračnih bojih. Rodil se je 2. maja 1892 v Nemškem cesarstvu v današnjem Wroclawu na Poljskem.
Rdeči baron
Z 11 leti je vstopil v vojaško šolo, šolanje pa nadaljeval na Kraljevi vojaški akademiji Lichterfelde. Po izbruhu prve svetovne vojne je do maja 1915 služil v jarkih, nato pa zaprosil za premestitev v vojno letalstvo. Tam je najprej deloval kot zračni opazovalec. A ne za dolgo; kaj hitro je namreč pokazal talent za letenje – 10. oktobra leta 19115 je po 24 letalskih urah opravil svoj prvi samostojni polet. Ko je bil prestavljen na frontno črto, je v prvem mesecu nanizal šest zračnih zmag. Po tistem si je omislil rdeč trikrilnik Fokker Dr.I, s katerim je postal znan kot Rdeči baron. Junija leta 1917 je postal poveljnik prvega lovskega polka, v katerem je bila zbrana smetana nemških pilotov – tako imenovani Leteči cirkus je deloval na zahodni fronti, njegov naslednik pa je bil Hermann Goering.
Replika Fokker Dr.I s kakršnim je zaslovel in po njem dobil ime.
Nepojasnjene okoliščine
Von Richthofen je po enajsti uri dopoldne umrl med zračnim bojem 21. aprila 1918. Imel je 25 let. Po uradni različici dogodkov naj bi ga sestrelil kanadski pilot Arthur Roy Brown, obstajajo pa tudi neuradne. Nekateri so prepričani, da so bili zanj usodni streli avstralskih pehotnih vojakov. S tem v zvezi navajajo imena treh avstralskih strojničarjev: Roberta Buieja, Cedrica Bassetta Popkina in Willyja Johna Evansa.
Priča njegovim zadnjim trenutkom
Baronovim zadnjim trenutkom je bil priča britanski poročnik Donald Fraser. Letalski as naj bi letel le 122 metrov nad tlemi, ko je nad reko Somo v bližini Amiensa v Franciji preganjal britansko lovsko letalo Sopwith Camel. Ko sta se letali približali zavezniški fronti, so odjeknili streli iz drugega zavezniškega letala, strojnice (verjetno Vickersove) in dveh Lewisovih strojnic protiletalske obrambe. Polkovnik Donald Fraser je zapisal, kako je letalo Rdečega barona začelo leteti drugače takoj po tistem, ko je nanj streljal prej omenjeni Popkin. Von Richthofen je zasilno pristal; zadnji ga je živega videl avstralski bolničar Ted Smout. Baronove zadnje besede naj bi bile: »Kaputt.« Fraser je zapisal: »Naredniku Popkinu sem čestital za strel, a sem pozneje spoznal, da sta dve drugi Lewisovi strojnici streljali letalo, ko je bilo neposredno nad mano. Najverjetneje sta pripomogli k smrti pilota, ki je zapeljal naravnost v njun ogenj. Vseeno pa sem trdno prepričan, da ga je prvi zadel narednik Popkin, saj je njegov let za trenutek postal nemiren.« Obe angleški strojnici sta uporabljali enako strelivo kalibra .303" (7,69 mm). Ena sama krogla tega kalibra je smrtno zadela von Richthofna. Rdeči baron je bil sprva z vsemi vojaškimi častmi pokopan v Franciji. Po vojni so ga premestili v Berlin, nato pa ga leta 1925 pokopali v družinski grobnici v Wiesbadnu.
Pogreb 22. aprila 1918
As vseh asov
Priljubljenost Rdečega barona je lahko razumeti. Bojevanje v strelskih jarkih je med prvo svetovno vojno terjalo na tisoče življenj, po štirih letih tovrstnih muk pa je bilo le malo tistih, ki bi hoteli o tem še poslušati ali brati. Uspehi enega pilota so zato bili veliko bolj zanimivi, četudi se je bojeval za nasprotno stran. Britanci so celo ustanovili posebno eskadriljo, namenjeno lovu na Rdečega barona, Viktorijin križ (najvišje britansko odlikovanje) pa bi avtomatsko šel tistemu, ki bi ga sestrelil.