Z vsakim dnem postajajo mesta, naselja in vasi okoli jedrske elektrarne Fukushima Daiichi na Japonskem, kot okolica ukrajinskega Pripyata, mesta preteklosti, zamrznjena v času. Mesta duhov. Vse do marca 2011 je bila že samo ideja, da bi se lahko kaj podobnega zgodilo nepredstavljiva. Nato pa je Japonsko prizadel močan potres, ki je sprožil ogromen 15-metrski cunami. Prav ta cunami pa naredil nepredstavljivo škodo jedrski elektrarni Fukushima Daiichi, katere reaktorji so se začeli pregrevati zaradi uničenega sistema hlajenja. Skupno trije od štirih reaktorjev so prestali katastrofalno pregretje.
Danes, štiri leta po katastrofi, je 20 kilometrov okoli elektrarne razglašeno prepovedano območje. To je istočasno tudi opomnik, kako nevarna je lahko jedrska energija in kakšne so posledice, če se kaj zalomi. Cela mesta in vasi v tej coni so tako sedaj zapuščena, na sto tisoče Japoncev pa je ostalo brez strehe nad glavo. To je največja jedrska katastrofa, poleg tiste v Černobilu.
Tragedija brez konca
S širšega območja okoli nuklearne elektrarne Fukushima Daiichi so evakuirali več kot 160.000 ljudi, več kot 120.000 pa se jih ne more vrniti v svoja prebivališča, saj je stopnja radiacije še naprej prenevarna za ljudi.
Nekaj je narobe
Letošnjega septembra se je poljski profesionalni fotograf in filmar, Arkadiusz Podniesinski, želel na lastne oči prepričati, v kaj se je spremenila Fukushima in področje okoli elektrarne. Ugotovil je, da je mesto popolnoma opuščeno, čas pa že vztrajno briše sledove. »Moj cilj je bil predstaviti realno stanje prepovedanega območja. Futaba, Naime in Tamioka so mesta duhov, katerih strašno opustošenje spreminja na tragedijo, ki je uničila življenje neštetih ljudi,« je dejal poljski fotograf.
Boj človeka z naravo
Danes 20.000 ljudi čisti to področje in ga počasi, ulico za ulico, hišo za hišo poskuša vrniti v preteklo stanje. Čisti se strehe in stene hiš, da zelenje ne bi preraslo urbanega dela in da bi se nekoč povratniki lahko vrnili v kraj, kakršnega so ohranili v spominu.
Poleg tega ti isti delavci odkopavajo površinski sloj zemlje in ga odlagajo na odpadu. »Prva stvar, ki se jo opazil v prepovedanem območju je neverjetna velikost področja, kjer se dekontaminacija izvaja. To je bil način, da se sam uspel potegniti zaključke, brez lokalnih medijem in vladne propagande,« je dejal Podniesinski.
Ljudje s tega področja, ki so razseljeni po celi Japonski, ne verjamejo, da se bodo kdaj lahko vrnili na domove, še manj pa verjamejo propagandi japonske vlade, ki trdi, da bo čez 30 le izginil tudi radioaktivni odpad. Skrbi jih, da bo ta tam ostal za večno.
Novinarji niso dobrodošli
V večino mest, naselij in vasi v tem prepovedanem območju je vstop strogo prepovedan. Čeprav mu je bil dostop v oranžno in rdečo cono onemogočen, je tisto, kar je uspel posneti poljski fotograf dovolj, da ve o čem govori. Zagotovo pa v ostalih conah vlada še večje opustošenje.
Turistom je dostop prepovedan. Novinarji in mediji niso dobrodošli, obrazložiti morajo s kakšnim namenom se odpravljajo na to področje in kakšno je njihovo mnenje o katastrofi iz leta 2011. Podniesinski je po obisku zaključil: »Krivi so ljudje. To katastrofo bi lahko predvideli in preprečili.«
