Danes so skoraj vse trgovine delno samopostrežne. Če pogrešate nostalgične čase, ko ste stopili v trgovino pred pult, za katerim je stala nasmejana prodajalka in vas vprašala, kaj želite, se lahko odločite za obisk ljubke trgovine v Luciji pri Portorožu, kjer še vedno strežejo stranke »po starem«. Podjetnica Ružica Vrabec je stavila na karto pristnih osebnih odnosov in že 25 let uspešno kombinira obveznosti med družino in kariero.
»Z veliko vloženega truda, potrpežljivosti in pozitivne energije smo dosegli, da je v trgovino začelo zahajati vse več strank.«
ZAČETKI
Ružica je svojo karierno pot začela pred 25 leti. Štelo se je leto 1990, ko je v Bernardinu odprla trgovino Ruži-line z modnimi oblačili, pretežno italijanskih blagovnih znamk, ki so se takrat odlično prodajala. Po treh uspešnih poslovnih letih se je odločila za odprtje istoimenske trgovine v Luciji. Kmalu po odprtju je sledil nepričakovan odziv strank, ki so nasmeškom na obrazu zapuščale trgovino s polnimi vrečkami novih oblačil. Kljub temu začetek ni bil preprost, saj ni imela sredstev, da bi si privoščila velike količine zaloge. »Takrat je bilo toliko povpraševanja, da sem morala večkrat na teden v Italijo po novo blago, saj so se police neverjetno hitro praznile,« pove naša sogovornica. »Oblačila sem čez mejo prevažala v prtljažniku mojega kalimerota,« se z nasmeškom na obrazu spominja starih časov.
Ružica Vrabec je našla pravo ravnovesje med obveznostmi, ki jih ima kot ljubeča žena, skrbna mama in uspešna poslovna ženska že 25 let.
KRIZNI ČASI
Čez čas je trgovini v Bernardinu sledilo zaprtje, vendar je druga trgovina v Luciji prinašala velike prihodke. Do leta 2008 so dobički naraščali. Leta 2009 je udarila kriza, ki je močno prizadela predvsem majhne trgovine zunaj mestnih središč in nakupovalnih centrov. Na srečo je ostalo še nekaj ljudi, ki jim osebni stik in prijazna beseda pomenita več kot neskončna izbira izdelkov v nakupovalnih središčih, kjer prodajalke gledajo na stranke zgolj skozi potrošniške oči. In te osebe so Ruži-linu ostale zveste. »Ljudje kupujejo bolj premišljeno. Prometa ni več toliko kot včasih, ampak sem se prilagodila novim tržnim razmeram,« nam pove Ružica. Uspeh trgovine se skriva tudi v tem, da ljudem resnično prisluhnejo, upoštevajo njihove želje in jim poskušajo ustreči. S strankami so prodajalke razvile pristen odnos: »Po vseh teh letih skoraj vsakega, ki stopi v trgovino, tudi osebno poznamo in vemo, kakšen okus ima ter kakšen način postrežbe mu ugaja.«
PODPORA DRUŽINE
Vzdušje v trgovini je toplo, kot da bi bili ena sama velika družina. Verjetno tudi zato včasih vstopijo ljudje samo na klepet, saj v današnjih časih, ko se vsem nekam mudi, potrebujejo le nekoga, da bi jih poslušal. K priljubljenosti trgovine so pripomogle tudi ustrežljive in vedno nasmejane prodajalke. »Kaj bi jaz brez moje Marizice, saj je že vsa ta leta moja desna roka,« se nasmeje Ružica, ki pravi, da se je ob tej zgodbi o poslovnem uspehu razvila tudi zgodba o velikem prijateljstvu. Pri poslu pa jo je vedno podpirala tudi družina, saj Ružica ni samo uspešna poslovna ženska, ampak tudi ljubeča žena in skrbna mati dveh otrok. Zgodbe o uspehu majhnih podjetji je treba deliti, predvsem v današnjih časih, ko si morajo mladi delovna mesta ustvariti sami.
