V jami Petraloni, ki je ime dobila po en kilometer oddaljeni vasi, so našli stalaktite in stalagmite. Pa tudi nekaj veliko bolj presenetljivega – človeško lobanjo, vdelano v samo jamo (pozneje so bili v njej odkriti še številni fosili, tudi predčloveških vrst, živalske dlake, kamnito orodje itd.).
Dr. Aris Poulianos
Lobanja je romala na Aristotelovo univerzo v Solunu. Dogovorjeno je bilo, da bo po opravljenih raziskavah ustanovljen muzej, v katerem bodo zbrane vse najdbe iz omenjene jame. Kar pa se ni zgodilo. Dr. Arisa Poulianosa, člana Mednarodne zveze antropoloških in etnoloških znanosti (IUAES), ki je v tistem času deloval na Univerzi v Moskvi, je v Grčijo povabil takratni predsednik vlade, da bi zasedel mesto na Univerzi v Atenah, ki si ga je prislužil z raziskavo, v kateri je dokazal, da Grki ne izvirajo iz slovanskih narodov, temveč so avtohtoni prebivalci Grčije. Ko je izvedel za lobanjo iz Petralone, se je nemudoma lotil dela. »Človek iz Petralone«, kot so ga poimenovali, se je izkazal za 700.000 let starega, s čimer je postal najstarejši v Evropi odkrit Evrazijec. Dr. Poulianos pa je v svojih raziskavah ugotovil, da se je razvil ločeno in da ni potomec vrst, ki so prišle iz Afrike.
Arhaični človečnjak
Leta 1964 sta skušala nemška neodvisna raziskovalca E. Breitinger in O. Sickenberg ovreči Poulianosova dognanja, češ da ima lobanja »le« 50.000 in da je pripadala predniku iz Afrike. Raziskava, objavljena leta 1971 v ameriški prestižni reviji Archaeology pa je potrdila, da je lobanja v resnici stara 700.000 let. Pripisana starost je temeljila na analizi stratigrafije in sedimentov v jami, v katero je bila vgrajena lobanja. Danes večina akademikov, ki je analizirala lobanjo iz Petralone, pravi, da je pripadala arhaičnemu človečnjaku, ki se je razlikoval ne le od Homo erectusa, ampak tudi od neandertalca ter anatomsko sodobnega človeka. Obenem pa mu ne oporekajo »evropejskih« značilnosti.
Raziskave so trajale do leta 1983, ko jih je prepovedala vlada. 15 let nihče ni imel dostopa do jame, vlada pa ni podala razloga.
Vlada zaprla jamo
V jami pa še ni bilo konec izkopavanj. Ta je vase sprejela 46 strokovnjakov iz 12 držav, ki so le še potrdili Poulianosove trditve. Raziskave so trajale do leta 1983, ko jih je prepovedala vlada. 15 let nihče ni imel dostopa do jame, vlada pa ni podala razloga. Sodišče je razsodilo v prid arheologov, grško ministrstvo za kulturo pa se od takrat trudi, da bi jamo znova zaprlo. Poulianosova odkritja so namreč navzkriž s konvencionalno človeško evolucijo, on in njegova žena pa sta bila zato celo žrtvi fizičnega napada. Kje je lobanja danes, ni znano. Pred jamo stoji napis, da je v jami odkrita lobanja stara 300.000 let. Nedolgo tega je cambriški profesor Nicholas Mascie-Taylor grškemu kulturnemu ministrstvu pisal, da naj popravi zapis pred jamo, saj da je lobanja stara 700.000 let.