Zanimivosti

Strokovnjaki s področja umetne inteligence za prepoved avtonomnih orožij

STA
1. 10. 2015, 21.04
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.58
Deli članek:

Na področju umetne inteligence je v zadnjem desetletju prišlo do izjemnega preskoka. Svetovne velesile že namenjajo znatna sredstva za razvoj kibernetskega vojskovanja. Razvoj avtonomnih naprav je treba dopustiti, pravočasno pa je treba preprečiti uporabo avtonomnih orožij, se strinjajo strokovnjaki s področja umetne inteligence.

Twitter

V organizaciji Društva za umetno inteligenco in društva za računalništvo in informatiko ACM Slovenija je danes potekala okrogla miza na temo prepovedi avtonomnega orožja. Gre za orožje, ki bi ga bilo mogoče opisati na primeru filmov o Terminatorju, v osnovi pa naj za delovanje ne bi potreboval človekovega ukaza.

Pionir umetne inteligence Ivan Bratko je med drugim spomnil na odprto pismo znanstvenikov s področja umetne inteligence, ki so se julija zavzeli za prepoved avtonomnih orožij. Po njegovi oceni omogočajo preveč lahkotno odločanje o vojni, njihova prosta uporaba pa omogoča uporabo slabše tehnologije. Ob tem je Bratko izpostavil tudi vprašanje odgovornosti za morebitne napake in poudaril, da bi jo vselej moral prevzeti človek.

Predsednik Slovenskega društva Informatika Niko Schlamberger je glede razvoja tovrstnega orožja sicer nekoliko skeptičen, saj meni, da naprave ne morejo razviti tolikšne inteligence, kot jim nekateri pripisujejo. Kljub vsemu pa je ob razvoju umetne inteligence treba po njegovih besedah biti pozoren zlasti na vprašanje etike. "Ni vse, kar je tehnično izvedljivo in pravno dopustno, tudi etično sprejemljivo," je poudaril.

Tudi Olga Markič iz Slovenskega društva za kognitivno znanost je opozorila na umanjkanje moralnega čuta pri tovrstnih napravah. Še vojaki se na primer vedejo drugače, ko se zavedo, da so njihovi nasprotniki pravzaprav ljudje. Če bi orožje predali v roke naprav brez čustev in zmožnosti empatije, pa bi se potek bojevanja zelo spremenil, je pojasnila.

Kljub temu svetovne velesile razvoju kibernetskega orožja namenjajo precej sredstev, ZDA denimo 15 milijard dolarjev, Kitajska pa še desetkrat toliko, je opozoril Denis Trček s fakultete za računalništvo in informatiko. Ob tem je dodal, da tudi morebitna prepoved tovrstnega orožja verjetno ne bi imela velikih možnosti za uveljavitev.

Kljub vsem sredstvom za kibernetsko vojskovanje pa niti v ZDA pojem avtonomnega orožja še ni natančno opredeljen, pa je dodal Bogdan Filipič iz Slovenskega društva za umetno inteligenco. Sogovorniki so se zato strinjali o potrebi po jasni definiciji tovrstnih naprav.