Novice Svet24

Začenši s ponesrečeno ugrabitvijo ameriške turistke, nadobudne plesalke Jean de Koven, je Eugen Weidmann na območju Pariza leta 1937 umoril dve ženske in štiri moške. Njegove druge žrtve so bile še medicinska sestra Janine Keller, katero je v svoje kremplje zvabil z lažno obljubo položaja guvernante, šofer Joseph Couffy, gledališki producent Roger LeBlond, nepremičninski posrednik Raymond Lesobre in mlad moški, ki ga je Weidmann spoznal kot zapornik v nekem nemškem zaporu, Fritz Frommer. Čeprav se morda zdi, da je motiv za umore bil zaslužek, pa so mu ga ti zločini prinesli le malo. Plesalko je zadavil, preostale žrtve pa pokončal s streli v tilnik. In jim seveda izpraznil žepe. Ko so ga policisti izsledili v njegovi najeti vili v bližini Pariza, jih je najprej povabil naprej, nato pa trikrat streljal nanje. Čeprav so bili neoboroženi, je ranjenim policistom uspelo Weidmanna podreti in ga z udarcem s kladivom spraviti v nezavest. V policijske priporu je priznal vse umore, tudi tistega de Kovenove. Ta je bil edini, katerega je obžaloval. V solzah naj bi dejal: »Bila je nežna in nič hudega sluteča … Ko sem jo prijel za vrat, se je zgrudila kot lutka.«

Twitter

Mož, čigar smrt je pokopala giljotino.

Nepopravljiv prestopnik

Leta 1908 v Frankfurtu na Majni rojeni Weidmann je bil že od malih nog nepopravljiv prestopnik. Kaj hitro se je znašel v popravnem domu, nato pa služil zaporne kazni za kraje in vlome tako v Nemčiji kot tudi v Kanadi, preden je leta 1937 prispel v Pariz.

Sramotno obnašanje

V dnevih po usmrtitvi je bil tisk posebej ogorčen zaradi obnašanja množice, ki je prisostvovala dogodku. Zbrani so namreč s svojim neprimernim obnašanjem čas usmrtitve ob zori krepko zamaknili. Tako so lahko nastale jasnejše fotografije in celo krajši videoposnetek, posnet iz bližnjega stanovanja.

»Bila je nežna in nič hudega sluteča … Ko sem jo prijel za vrat, se je zgrudila kot lutka.«

Prepoved javnih usmrtitev

Po Weidmannovi usmrtitvi pred zaporom Saint-Pierre v Versaillesu so ženske čakale, da bi lahko svoje robce namočile v kri, ki je ostala na pločniku. Oblasti so tako zaključile, da javne usmrtitve na plan zvabijo najbolj prvinske nagone človeške narave in očitno ne učinkujejo kot svarilo, ki ima koristen učinek na množice. Histerično obnašanje gledalcev je namreč bilo tako škandalozno, da je takrat francoski predsednik Albert Lebrun takoj prepovedal vse javne usmrtitve. Weidmannovo obglavljenje si je menda ogledal tudi 7. junija letos preminuli britanski igralec Sir Christopher Lee, ki je takrat štel sedemnajst let.