Koralni greben, ki obdaja na otok umeščeno naselje Kivalino v morju Chukchi, je manjši z vsako novo nevihto. Mesto s 403 prebivalci 133 kilometrov nad polarnim krogom počasi a vztrajno izgublja tla pod svojimi nogami – plaže izginjajo, pod vodo pa bi lahko bilo že do leta 2025. Glavni problem je, da otok razjeda morje – trenutno je 1,8 metra nad morsko gladino, ki vztrajno narašča, medtem ko se je nekoč nahajal približno 122 metrov nad njo. V preteklosti ga je pred zgodnjimi zimskimi neurji ščitila naravna pregrada morskega ledu, zaradi vse višjih temperatur pa se led v zimskem času ne uspe več tvoriti kot nekoč. Erozija ima tako prosto pot.
»Tu sem odraščal, tu so vsi moji znanci.« - Shelby Adams, 13-letni prebivalec otoka
Denar ne prihaja več
Leta 2008 so vzdolž plaže zgradili obrambni zid, ki pa se je v primeru velikanske nevihte leta 2011 izkazal za neuporabnega, saj so morali evakuirati prebivalce. In ker so Kivalini šteti dnevi, denar tja več ne priteka, čeprav zaradi tega trpi življenjski standard tamkajšnjih prebivalcev. Ti so, da bi pred morjem zavarovali posmrtne ostanke, odstranili trupla iz mestnega pokopališča. Trenutno približno 80 odstotkov prebivalcev otoka nima stranišč, temveč se zanašajo na domače izvedenke. Vodo morajo v mesto prinašati iz cistern, šola s 154 učenci pa je izredno prenatrpana. Večina ljudi si zato želi, da mi mesto preselili, a nihče ne ve kam in kdo bo plačal za to.
Hrane zmanjkuje
»Tu sem odraščal, tu so vsi moji znanci,« je povedal 13-letni Shelby Adams, prebivalec otoka, na katerega je zelo navezan. Podnebje povzroča težave tudi tamkajšnji Inuitom, ki se za hrano zanašajo tudi na morje. Medtem ko si je v preteklosti celotna skupnost lahko postregla z med 80 in 100 tjulnji, bodo morali letos preživeti z osmimi. Na udaru so tudi karibuji, ko so nekoč predstavljali zanesljiv vir hrane. Otočani se morajo zaradi primanjkljaja tradicionalne hrane zato zanašati na zaloge tamkajšnje trgovine s primerno visokimi cenami, saj izdelke dobavljajo po zraku. Zaradi erozije tudi ni več prostora za nove gradnje.
Podnebne spremembe
Raziskave kažejo, da se je od leta 1959 stopilo za 3,5 trilijonov ton vode aljaških ledenikov. Ameriški predsednik Barack Obama se je danes odpravil na Aljasko, kjer se boudeležil konference o podnebnih spremembah ameriškega State Departmenta. Tako se bo lahko o škodi, ki je nastala zaradi podnebnih sprememb, prepričal na lastne oči.