Ugotovili so da napisi v piramidi, kjer je pokopana, kraljici priznavajo nesmrtnost, ki je bila sicer namenjena le moškim vladarjem. Ankhenespepi II. je bila poročena z dvema faraonoma, Pepijem I. in njegovim naslednikom Merenrejem II.
Dejansko je zavladala egipčanskemu kraljestvu, ko so njenega sina Pepija II. za faraona razglasili že pri rosnih šestih letih. Kraljica je med drugim zahtevala, da ji po smrti postavijo enako razkošno grobnico kot drugim faraonom in zapišejo nesmrtnosti.
Njen sin je nato kraljestvu vladal kar 64 let, kar je bila za tisti čas izjemno dolga življenjska doba, vendar je bil poslednji faraon takoimenovanega poznega kraljestva, bleščečega obdobja, ki je trajalo od leta 2600 do 2200 pr.n.št.
Po smrti Pepija II. so namreč izbruhnili množični upori, ki naj bi jih sprožile slabe letine in oslabitev centralne moči kraljestva. Zgodovinarji pa so prepričani, da so k nemirom pripomogle tudi kraljičine zahteve po nesmrtnosti, ki so obrnile na glavo obstoječe teološke in socialne norme.