Nikolaj je bil zadnji car Rusije. Leta 1917 je moral Nikolaj odstopiti, a za boljševike to ni bilo dovolj, saj so se bali, da bodo med revolucijo zmagali carjevi zavezniki. Provizorična vlada v Sankt Peterburgu, ki jo je vodil Aleksander Kerenski, je carja Nikolaja, njegovo ženo Aleksandro in njune otroke najprej zadrževala na njihovem domu. Kmalu po premestitvi carske družine v Jekaterinburg so jih boljševiki umorili. V zvezi z eksekucijo so se pojavljala številna ugibanja, vključno s tem, ali so bili umorjeni vsi člani carske družine. Tudi boljševiki so sprva zatrjevali, da so umorili zgolj Nikolaja.
Poročilo
Leta 1989 je bilo objavljeno poročilo vodilnega eksekutorja Jakova Jurovskega, ki je kot prvi ustrelil carja in ki govori o tem, kaj se je dogajalo tiste noči. Po tem poročilu se je mestu bližala Češka legija med svojim umikom iz Rusije. V bojazni, da jih bodo Čehi premagali in osvobodili carja ter njegovo družino, so se boljševiki odločili za takojšnjo usmrtitev. Trupla carja Nikolaja in njegove družine so po usmrtitvi namočili v kislino, zažgali ter vrgli v zapuščen jašek, a jih je naslednje jutro Jurovski ponovno izvlekel zaradi širjenja govoric o umoru in mestu pokopa. Ker se je tovornjak, s katerim so trupla premeščali na novo mesto pokopa, na poti pokvaril, jih je dal Jurovski pokopati ob poti, približno 16 kilometrov iz Jekaterinburga.
