Nikolaj je bil zadnji car Rusije. Leta 1917 je moral Nikolaj odstopiti, a za boljševike to ni bilo dovolj, saj so se bali, da bodo med revolucijo zmagali carjevi zavezniki. Provizorična vlada v Sankt Peterburgu, ki jo je vodil Aleksander Kerenski, je carja Nikolaja, njegovo ženo Aleksandro in njune otroke najprej zadrževala na njihovem domu. Kmalu po premestitvi carske družine v Jekaterinburg so jih boljševiki umorili. V zvezi z eksekucijo so se pojavljala številna ugibanja, vključno s tem, ali so bili umorjeni vsi člani carske družine. Tudi boljševiki so sprva zatrjevali, da so umorili zgolj Nikolaja.
Ekipa
Maksimalna energetska neodvisnost s paketom Pametna samooskrba
Poročilo
Leta 1989 je bilo objavljeno poročilo vodilnega eksekutorja Jakova Jurovskega, ki je kot prvi ustrelil carja in ki govori o tem, kaj se je dogajalo tiste noči. Po tem poročilu se je mestu bližala Češka legija med svojim umikom iz Rusije. V bojazni, da jih bodo Čehi premagali in osvobodili carja ter njegovo družino, so se boljševiki odločili za takojšnjo usmrtitev. Trupla carja Nikolaja in njegove družine so po usmrtitvi namočili v kislino, zažgali ter vrgli v zapuščen jašek, a jih je naslednje jutro Jurovski ponovno izvlekel zaradi širjenja govoric o umoru in mestu pokopa. Ker se je tovornjak, s katerim so trupla premeščali na novo mesto pokopa, na poti pokvaril, jih je dal Jurovski pokopati ob poti, približno 16 kilometrov iz Jekaterinburga.
