Navdih za poimenovanje ladje je Greeenpeace dobil pri severnoameriškem indijanskemu plemenu Cree, ki so napovedali: "Ko bo svet bolan in bo umiral, se bodo ljudje dvignili kot mavrični bojevniki."
Za eksplozijama na Mavričnem bojevniku je stala francoska obveščevalna služba DGSE, ki je želela na tak način zaustaviti protijedrsko gibanje na jugu Tihega ocena, a so dosegli ravno nasprotno.
Greenpeace je z Mavričnim bojevnikom nameraval protestirati proti francoskim jedrskim poskusom na atolu Moruroa v Tihem oceanu. Nasprotniki jedrskih poskusov so zaradi dogodka po besedah sedanjega Greenpeaceovega vodje na Novi Zelandiji in takratne članice posadke na ladji Bunny McDiarmid postali še bolj odločni.
Osem mesecev po potopitvi ladje je tudi začela veljati pogodba o prostojedrskem območju južnega Tihega oceana.
Pred začetkom misije Mavričnega bojevnika je bila na ladji 10. julija zabava, ko je tik pred polnočjo odjeknila eksplozija.
"Spal sem v kabini. Posadka je videla, da voda vdira v ladjo in je ladjo zapustila, med njimi je bil tudi Pereira, nato pa se je odločil, da se bo vrnil po fotoaparat, ko je odjeknila druga eksplozija in Mavrični bojevnik je potonil v nekaj minutah," se dogodka danes spominja takratni skiper Pete Willcox.
"Nemudoma sem vedel, da je nekaj narobe, a niti v sanjah nismo pomislili, da se francoska vlada tako zelo boji skupine mladih ljudi, da nas je pripravljena ubiti," je še dejal za francosko tiskovno agencijo AFP.
Zaradi eksplozije so več let trpeli dvostranski odnosi med Novo Zelandijo in Francijo, ki pa so se v zadnjih letih izboljšali. Leta 1991 so med drugim na podlagi 6,5 milijona dolarjev francoske odškodnine ustanovili sklad novozelandskega-francoskega prijateljstva, ki vzpodbuja študentsko izmenjavo in ostale pobude za podporo partnerstvu med državama.
Dva francoska obveščevalna agenta, ki sta bila vpletena v eksplozijo, so na Novi Zelandiji obsodili na desetletno zaporno kazen, a ju je Nova Zelandija kmalu po obsodbi izročila Franciji, ki ju je nato izpustila in celo povišala. Francija se je po dogodku Novi Zelandiji poleg izplačila odškodnine tudi opravičila.
Več mesecev po dogodku je takratni francoski premier in sedanji zunanji minister Laurent Fabius priznal, da sta agenta delala po naročilu najvišjih predstavnikov francoske vlade.
Pri potopitvi ladje, ki jo je francoska obveščevalna služba poimenovala Satanska operacija (Operation Satanique), sta sodelovala francoska agentka, ki se je prijavila za prostovoljko pri Greenpeacu, in francoski agent, ki se je pretvarjal, da je fotograf. Oba sta nato najela potapljaško opremo in eksploziv namestila na spodnji del ladijskega trupa.
