To so elementi najbolj znane britanske legende. A številni učenjaki menijo, da je Artur kot zgodovinska osebnost dejansko obstajal.
Po umiku Rimljanov
Artur skoraj gotovo ni bil srednjeveški vitez, čeprav njegov značaj, kot ga poznamo, največ dolguje temu obdobju. Bolj verjetno je, da je bil vojaški poveljnik v stoletju, ki je sledilo propadu Rimskega cesarstva na britanskem otočju. To je bil čas negotovosti. Zahvaljujoč močni centralni vladi in zaščiti dobro izurjene vojske so Britanci tistega časa uživali prednosti civilizacije, o kateri so lahko do takrat le sanjali. Proti koncu četrtega stoletja je začela rimska moč bledeti. Cesar Honorij je leta 410 z otočja umaknil svoje sile – menil je, da le začasno, vendar pa Britanija ni nikoli več pripadala Rimskemu cesarstvu.
Mogoče je, da je zmaga v bitki pri Badonu večji pomen dobila šele pozneje, ko so Sasi zavladali Britaniji, Britance pa potisnili proti zahodu, kjer so ti sanjali o junaku, ki jih bo povedel v zmago nad Sasi.
Ne okrogle mize, na Kamelota
Zaradi nenadnega umika Rimljanov je britansko otočje znova postalo bojno polje, za katerega so se bila številna plemena. Leta 425 je s pomočjo Sasov zavladal diktator Vortigen. Mir je trajal le 30 let – leta 455 so se ti plačanci obrnili proti svojemu gospodarju in začeli novo vojno. Britanci so si leta 518 priborili 50 let miru, legenda pa pravi, da gre zasluga za zmago v bitki pri Badonu junaku po imenu Artur.
Bujna domišljija
Prepričanje, da je nekoč obstajal resnični Artur, je povsem upravičeno. Okrogla miza, grad Kamelot in vitez Lancelot pa so po drugi strani zgolj produkti srednjeveškega predelovanja zgodb o Arturju. Od polovice 6. pa do 10. stoletja je tako nastala vrsta zgodb o njegovih podvigih. Legenda dobila krila kmalu po tistem, ko so si leta 1066 otočje podredili Normani, neutrudno pa so jo širi potujoči pevci. Današnja različica izvira iz Francije. Chretien de Troyes, najpomembnejši francoski epik in trubadur, je tisti, ki se je domislil ključnih prvin legende.
O dejstvih
Kaj pa je sploh znanega o Arturjevi vlogi v bitki pri Badonu? Žal obstajajo le trije dokumenti, ki so nastali začasa njegovega življenja in v naslednjih treh stoletjih. Ena je knjiga, ki jo je o osvojitvi Britanije napisal menih Gildas. Ta je nastala kmalu po omenjeni bitki in verjetno še začasa Arturjevega življenja. Arturja ne omenja – bolj se je zanimal za smrti brezbožnikov, obenem pa zamenjeval imena krajev in ljudi. V knjigi »Waleški anali« je Artur jasno omenjen – tri dni in tri noči naj bi na svojih ramenih nosil križ, da so Britanci zmagali v bitki pri Badonu. V istem delu je omenjena tudi bitka pri Camlannu, v kateri naj bi podlegla tako Artur kot njegov nasprotnik Mordred. Tretje delo je nastalo okoli leta 850. V njem je omenjen konflikt s Sasi. Te naj bi vodil Okta, Britance Artur.
Rešen pred pozabo
Po eni od teorij naj bi bil Artur le navaden vojak, ki se je boril na škotski meji. Ko so potrebovali junaka, so Arturja rešili pozabe. Mogoče je, da je zmaga v bitki pri Badonu večji pomen dobila šele pozneje, ko so Sasi zavladali Britaniji, Britance pa potisnili proti zahodu, kjer so ti sanjali o junaku, ki jih bo povedel v zmago nad Sasi.
