Tako se je njihova presnova prilagodila to te mere, da je kopičila izolacijsko maščobo, pomanjšali pa so se jim tudi uhlji, da so izgubljali manj toplote in bili bolj neobčutljivi na mraz. Ta spoznanja bi kaj lahko pripomogla k ponovni oživitvi izumrlega velikana, ikone ledene dobe, oziroma hibridne različice azijskega slona z nekaj značilnostmi mamuta. »Ne bo več dolgo, ko bomo lahko dejansko izvedli kaj takega,« je dejal Vincent Lynch, evolucijski biolog s čikaške univerze, ki je sodeloval pri raziskavi genoma. »Vprašanje je le, če bi se česa takega sploh lotili.«
Mrazu prilagojeno bitje
DNK so pridobili iz dlak dveh mamutov, pred nekaj leti odkritih v Sibiriji. Eden je izdihnil pred približno 20.000 leti, drugi pred 60.000. Ker imajo mamuti in azijski sloni skupnega prednika, so strokovnjaki primerjali genoma obeh. Kot se izkaže, ne gre za daljno sorodstvo. Premorejo pa mamuti nekaj edinstvenih genov, ki so jim pomagali preživeti v mrazu. Tako so drugače skladiščili maščobo in predelovali inzulin, hormon, ki regulira, kako telo uporablja sladkor za energijo. Nadalje so imeli tudi različne receptorje za zaznavanje temperature, zaradi česar so bili manj dovzetni za temperaturne ekstreme.
DNK so pridobili iz dlak dveh mamutov, pred nekaj leti odkritih v Sibiriji. Eden je izdihnil pred približno 20.000 leti, drugi pred 60.000.
Nazaj od mrtvih
Bitje bi lahko kaj kmalu klonirali, a genetsko avtentične različice ne gre pričakovati. Strokovnjaki bodo sprva poskusili ustvariti na mraz odporen hibrid med mamutom in azijskim slonom. Na ta način bi lahko ta subtropska bitja uspevala tudi v hladnejših okoljih, s čimer bi se povečale njihove možnosti za preživetje.
