Novice Svet24

Kolumb, ki se je rodil leta 1451 v Genovi, je splošno znan kot poveljnik ladjevja, ki je v poskusu doseči vzhodno Azijo s plutjem okrog sveta proti zahodu ponovno odkril ameriško celino, obstoj katere v njegovem času ni bil poznan. Pod pokroviteljstvom španskih monarhov je skupno opravil štiri plovbe v »Novi svet« in s svojimi odpravami postavil temelje evropski kolonizaciji celine.

Po lastnih zapisih je prvič šel služit na ladjo, ko je bil star 10 let. Leta 1473 je postal vajenec za trgovskega zastopnika pri vplivnih trgovskih družinah iz Genove. Leta 1479 se je poročil s Filipo Moniz Perestrelo, hčerko portugalskega plemiča genovskega rodu, tega ali naslednjega leta se jima je rodil sin Diego (ta je pozneje postal konkvistador). Filipa naj bi nekaj let pozneje umrla (sodeč po nekaterih virih, pa jo je samo zapustil) in Kolumb si je leta 1487 v Španiji našel ljubimko, Beatriz Enríquez de Arana. Kolumb ni bil učen mož, bil pa je ambiciozen in se je sčasoma naučil latinsko, portugalsko ter kastiljsko.

V Kolumbovih časih je postala svilna cesta, trgovska pot do vzhodne Azije, nevarna, ko se je končalo obdobje, ko so Mongoli vzdrževali mir. V 80. letih 15. st. je z brati razvil idejo, da bi dosegel Indijo s plovbo proti zahodu. Idejo je večkrat predstavil portugalskemu kralju Janezu II., a je ta po posvetu s svetovalci zavrnil financiranje. Zato je odšel k Ferdinandu Aragonskemu in Izabeli Kastiljski, ki sta kljub začetnemu nasprotovanju nazadnje popustila in zagotovila financiranje. Kolumb je leta 1492 prečkal Atlantski ocean in 12. oktobra dosegel Ameriko pod zastavo kastiljske Španije. Čeprav so že okoli 500 let pred njim obale Severne Amerike dosegli Vikingi pod vodstvom Leifa Eriksona, je bila šele Kolumbova odprava začetek obsežnejših stikov med Evropejci in ameriškimi staroselci ter evropske kolonizacije »Novega sveta«. Do konca svojega življenja je priplul še trikrat med 1492 in 1502.

Dogodki
1498 – portugalski pomorščak Vasco da Gama prispe v indijski Kožikode
1873 – Levi Strauss in Jacob Davis prejmeta patent za džins
1882 – Nemčija, Avstro-Ogrska in Italija podpišejo trojni sporazum
1902 – Kuba postane neodvisna od ZDA
1919 – ustanovi se fašistično gibanje v Trstu
1927 – Charles Augustus Lindbergh začne polet prek Atlantskega oceana
1932 – Amelia Earhart (prva ženska, ki preleti Atlantik) vzleti z letališča Harbour Grace na Novi Fundlandiji
1940 – prvi zaporniki prispejo v koncentracijsko taborišče Auschwitz
1941 – začne se nemški zračni desant na Kreto; po 12 dnevih bojev Nemci osvojijo otok
1990 – prve demokratične predsedniške in parlamenterne volitve v Romuniji
1994 – v Novi Gorici odprta nova stavba Primorskega narodnega gledališča

Rojstva
1734 – Anton Janša, slovenski čebelar (krščen 20. maja)
1772 – sir William Congreve, angleški izumitelj
1799 – Honoré de Balzac, francoski pisatelj
1805 – Georg Gottfried Gervinus, nemški politik, književni zgodovinar
1851 – Emile Berliner, nemško-ameriški izumitelj
1881 – Władysław Eugeniusz Sikorski, poljski general, politik
1882 – Sigrid Undset, norveška pisateljica, nobelovka 1928
1915 – Moše Dajan, izraelski general, politik
1974 – Marko Tratar, slovenski šahist
1981 – Iker Casillas, španski nogometaš
1982 – Petr Čech, češki nogometaš

Smrti
1254 – Konrad IV., nemški kralj
1277 – papež Janez XXI.
1285 – Ivan II., jeruzalemski in ciprski kralj
1471 – Henrik VI., angleški kralj
1793 – Charles Bonnet, švicarski naravoslovec in entomolog, filozof
1834 – markiz de la Fayette, francoski general, politik
1880 – William Hallowes Miller, britanski mineralog in kristalograf
1901 – Rudolf Cipot, madžarsko-slovenski evangeličanski duhovnik in pisatelj
1959 – Alfred Schütz, avstrijsko-ameriški filozof in sociolog
1964 – James Franck, nemški fizik, nobelovec 1925
2005 – Paul Ricoeur, francoski filozof