Kodeks Gigas je največji še ohranjeni srednjeveški rokopis. Z 22 centimetri debeline in 92 centimetri višine je knjiga tako velika, da je bilo zanjo potrebnih več kot 160 živalskih kož. Vendar pa ni velikost tista, ki se presenetila zgodovinarje.
Wikipedia
Znotraj se namreč skriva celostranska barva podoba peklenščka, zaradi katerega številni mislijo, da je rokopis zaklet. Hudičevo biblijo, kot ji pravijo, danes hranijo v Švedski narodni knjižnici v Stockholmu, za njen prenos pa sta potrebna vsaj dva človeka, saj tehta neskromnih 74 kilogramov. Še vedno pa ni jasno, kako je rokopis sploh nastal.
Wikipedia
Hudičev podpis
Wikipedia
Legenda pravi, da je bil srednjeveški menih živ zazidan, ker je prekršil samostanske zaobljube. Da bi se kazni izognil, je obljubil v eni noči napisati knjigo, ki bo vsebovala celotno človeško znanje. Ko pa se je začela približevati polnoč, je menih postajal obupan, zato se je za pomoč obrnil na Luciferja, kateremu je v zameno za dokončanje knjige obljubil svojo dušo. Lucifer je ponudbo sprejel, knjigo pa podpisal s svojim avtoportretom. Njegova pisana podoba je umeščena v prazno pokrajino, katero uokvirjata dva velika stolpa.
Nedavna analiza pisave, ki jo je opravil paleograf Michael Gullick, je pokazala, da je celoten rokopis dejansko spisal en pisar. Tudi črnilo je enotnega izvora in bilo bi skrajno nenavadno, da bi en pisar uporabil različne vrste črnila. Strokovnjaki tudi ocenjujejo, da bi bilo za stvaritev tako obsežnega dela potrebnih pet let nepretrganega dela. Njegov stvaritelj je torej moral biti obseden, menijo strokovnjaki, a ne vedo, če so bile na delu svetle ali temne sile.
Kodeks poleg celotne Biblije vsebuje še pet dolgih tekstov, sporen pa je podpis »Hermanus inclusus« - inclusus med drugim pomeni tudi grozljivo kazen, a je njen pravi pomen bližje samotarskemu načinu življenja. Povsem mogoče torej, da je rokopis delo samotarskega meniha, ki je svoje življenje posvetil izjemnemu kodeksu.
Wikipedia
Wikipedia
