Zanimivosti

V štirih letih več kot 2,7 milijona izposoj Biciklja

STA/J.P.
11. 5. 2015, 15.15
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.57
Deli članek:

V torek bodo minila štiri leta odkar so v Ljubljani uvedli sistem izposoje koles Bicikelj. V tem času so na Europlakatu po besedah direktorja Marka Kolbla zabeležili 2.687.000 izposoj, samo lani 750.000. Zaenkrat je v prestolnici 36 postajališč, z Mestno občino Ljubljana pa se dogovarjajo še o 13 novih, ki bodo postavljena v bližini vpadnic.

ljubljana.si

Sistem ima trenutno 65.000 uporabnikov, od tega 30.000 aktivnih, ki si Bicikelj izposodijo skoraj vsak dan. Po besedah Kolbla so pred kratkih izvedli tudi anketo o zadovoljstvu s sistemom, ki kaže, da so Ljubljančani projekt dobro sprejeli.

Zaenkrat se po ljubljanskih ulicah vozi 360 koles, v sistem pa je povezanih 36 postaj. Po besedah Kolbla je vsako kolo na dan šestkrat ali sedemkrat izposojeno. V oktobru, ko je teh izposoj največ, pa je to devetkrat. Največ izposoj so v podjetju zabeležili 9. oktobra lani, in sicer 4283.

Glavna sezona izposoj Biciklja traja od aprila do junija in od septembra do novembra, pozimi je število izposoj nižje, pri čemer bolj kot mraz na število izposoj vplivata dež in sneg. Namestnik direktorja Europlakata Boštjan Berčan je pojasnil, da za kolesa skrbi ekipa vzdrževalcev, ki je na delu med 6. in 21. uro. Ti skrbijo, da postaja ni nikoli preveč polna ali prazna, letno pa opravijo 65.000 prevozov koles med postajališči.

Največ izposoj je bilo lani zabeleženih na postajališču pred Namo, in sicer 59.227 ter na Prešernovem trgu, 43.760. Po večjem številu izposoj pa izstopata še postaji pred glavno avtobusno in železniško postajo v mestu in na Kongresnem trgu.

Berčan je pojasnil, da imajo za uporabnike Biciklja vzpostavljen tudi klicni center, na katerega mesečno prejmejo okoli 800 klicev. Večino, kot je dejal, zanima, kje se lahko izposodi kolo in kakšen je sistem registracije, določeni pa so vezani na operativne sisteme, ko na primer uporabniku ne zazna kartice urbane. Kot je dodal, imajo tudi aplikacijo, preko katere lahko uporabnik pogleda število prostih oziroma zasedenih ključavnic na določenem postajališču.

Zadnje čase po besedah Kolbla prihaja tudi veliko pobud in želja tako s strani občanov kot tudi občine, da bi se sistem širili. Kot je pojasnil, je na tem področju precej aktivna tudi ljubljanska občina, ki je iskala investitorje za sofinanciranje sistema. To jim je uspelo le pri podjetju BTC, zato so pri Europlakatu zainteresirani, da sami prevzamejo investicije. Kot je dejal sicer podrobnosti še niso dogovorjene, je pa že usklajenih 13 novih lokacij za postajališča.

Berčan je dodal, da se bo sistem širil v smeri vpadnic, in sicer v smeri Zaloške in Tržaške ceste pa tudi po delu Celovške. Z novimi postajališči bi zapolnili tudi luknje, ki so ponekod med postajališči.

Eno kolo sicer na leto stane 1860 evrov, zato so, kot je dejal Kolbl v 2013 naredili 140.000 minusa, že lani pa pozitivno nulo. "To je vezano tudi na oglaševalski trg, ki v tem trenutku pada, 99 odstotkov voženj z Bicikljem pa je zastonj, tako da prihodkov z naslova oddaje koles ni," je pojasnil. Vandalizma na kolesih medtem ne beležijo.