Zanimivosti

VIDEO: Iz dneva naredijo noč

R.T.
21. 4. 2015, 12.16
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.56
Deli članek:

Nevihte prahu so letos povzročile dobršno mero kaosa, a jih znanstveniki ne znajo pojasniti. Na spletu ne manjka fotografij apokaliptičnih vikarjev, ki so zajeli mesta v Belorusiji, na Kitajskem in tudi drugod.

Arhiv Svet24

Nekateri strokovnjaki menijo, da lahko na nekaterih področjih podnebne spremembe povzročijo peščene nevihte, en evropski znanstvenik pa opozarja, da se je njihovo število v zadnjih desetih letih zelo spremenilo. Tako je v začetku meseca dele Belorusije prizadelo neurje, najhuje mesto Soligorsk, južno od prestolnice Minsk. Nad mesto so se zgrnili črni oblaki, dan pa se je skoraj spremenil v noč. Materialna škoda je bila znatna, o človeških žrtvah niso poročali. Peščeno nevihto naj bi povzročil hladen val, prihajajoč od ukrajinsko-beloruske meje. Pojav namreč ni omejen zgolj na Saharo, temveč je mogoč na vsakem sušnem območju. Nekaj podobnega se je na začetku meseca zgodilo v Veliki Britaniji, ko so narastle temperature, Kitajsko pa so samo letos prizadele že štiri obsežne peščene nevihte.

Arhiv Svet24

Pojav je mogoč na vsakem sušnem območju.

Dr. Stephen Godby z univerze Nottingham Trent, poskuša razložiti te pojave. »Prah iz Severne Afrike prihaja po zračnih tokovih. Na ta način lahko premaga velike razdalje, saj veter prah ponese tudi do Velike Britanije. Vseeno pa so tako oddaljeni pojavi znatno blažji od tistih, ki so bližje viru,« je povedal Godby.

Na spletu so dostopne fotografije, ki so ovekovečile trenutek, ko so se peščene nevihte zažrle v mesto Golmud na severozahodu Kitajske in je bila vidljivost zmanjšana na le trideset metrov. Podobno je doletelo tudi kitajsko mesto Dunhuang. Nič drugače ni bilo v majhnem avstralskem mestu, ki ga je prizadela peščena nevihta, kot je še niso videli, pred več kot tednom dni pa je Arabski polotok zajela nevihta velikosti Združenih držav Amerike.

Arhiv Svet24

Zaenkrat ni znano, če je takšnih pojavov dejansko več ali pa jih le bolje zapažamo zaradi napredne tehnologije. Vendar pa pri Nasi ocenjujejo, da je mogoče polovico prahu v atmosferi pripisati človeški aktivnosti.