Zgodovinar trdi, da je razvozlal uganko o propadu Starega Egipta in drugih civilizacij bronaste dobe, ki so predstavljale cvet človeških dosežkov tistega časa. Svet pa se je znova pogreznil v temo.
Wikipedia
Zgodovinar Eric Cline z univerze Georga Washingtona trdi, da je civilizacije bronaste dobe pokopala »popolna novihta« - niz katastrof pred 3.200 leti, katerim se Stari Egipčani, Babilonci, Minojci in Mikenci niso uspeli zoperstaviti. Ker so bile omenjene civilizacije med seboj na različne načine povezane, je propad ene sprožil verižno reakcijo, ki je pokopala vse.
Wikipedia
Preveč povezane, da bi zmogle obstati.
Cline, sicer direktor arheološkega inštituta Capitol omenjene univerze, je prepričan, da je bil niz suš, lakot, podnebnih sprememb, potresov, sovražnih vpadov in notranjih vrenj med leti 1225 in 1177 pr. n. š., za civilizacije bronaste dobe preprosto preveč. »Običajno lahko kultura premosti eno veliko prepreko, kaj pa več njih v izredno kratkem času? Menim, da civilizacije tiste časa preprosto niso uspele prestati zaporedja katastrofičnih dogodkov,« je dejal Cline.
Cvetoče ekonomije in kulture, ki so se raztezale od Grčije, Egipta pa do Mezopotamije, so nenadoma prestale – trgovske poti so bile opuščene, pisava prav tako, ustavil se je tehnološki razvoj, arhitekturni dosežki pa so bili prepuščeni milosti in nemilosti sveta. Za propad starodavnih civilizacij naj bi sicer bili zaslužni skrivnostni osvajalci, domnevno ljudstva bodisi iz zahodne Anatolije ali juga Evrope. Čeprav naj bi jih Egipčani uspeli poraziti, pa si njihovo kraljestvo nikoli ni opomoglo. Vendar pa Cline meni, da ta ljudstva nezasluženo nosijo breme krivde. Po njegovem mnenju naj bi bile na delu večje sile. »Dejstvo, da so med seboj povezane civilizacije propadle le nekaj po letu 1.200 pr. n. š., bi nam moralo biti v svarilo – če se je to enkrat že zgodilo, se lahko tudi ponovi.«
Wikipedia
