V času rimske Emone je po trasi današnje Slovenske ceste potekala ena od treh glavnih vpadnic v rimsko mesto, ob njej pa je bilo, kot je bilo to za rimska mesta običajno, urejeno grobišče. Mesto živih je bilo znotraj in mesto mrtvih izven obzidja, je pojasnil Horvat iz Muzeja in galerij mesta Ljubljane.
Zaradi posegov v 18. in 19. stoletju je bilo to grobišče precej poškodovano, zato jih je, tako Horvat, današnja najdba še posebej razveselila.
V kamniti skrinji, pokriti s kamnito ploščo, so našli več steklenih predmetov. V stekleni žari je bil shranjen celo pepel pokojnika. Vsi predmeti, ki so bili položeni v grob, da bi pokojniku olajšali pot v onostranstvo, so zaradi kamnite skrinje popolnoma ohranjeni. Kot zanimivost je Horvat izpostavil, da je v skrinji ves čas stala atmosferska voda. Grob po njegovih besedah sodi k skupini najstarejših grobov Emone in je star 2000 let.
Trenutno pobirajo predmete iz grobov z grobno jamo, popoldan pa bo na vrsti še grob s kamnito skrinjo.
V še dveh grobovih, pri katerih sta bili le grobni jami, pa so našli grobne pridatke iz keramike, pa tudi dva balzamarija, stekleni posodici, v katere so shranili solze žalovanja in jih kot pridatek priložili umrlemu v grob.
Kot je še povedal Horvat, so vse tri grobove že dokumentirali. Trenutno pobirajo predmete iz grobov z grobno jamo, popoldan pa bo na vrsti še grob s kamnito skrinjo.
Arheologi na Slovenski cesti z izkopavanji spremljajo prenovo komunalnih vodov. Med izkopavanji so, kot je pred časom za STA povedal Horvat, prvič dokumentirali zid, ki je razmejil cesto od pokopališča. Zid je potekal po vsej dolžini in je ločil žive od mrtvih, za njim pa se začenjajo grobne parcele, kjer so Emonci pokopavali svoje mrtve.
