Novice Svet24

Ko so odprli grob Christiana Rosenkreuza, je Evropo preplavil simbolični duh novega verovanja v posmrtno življenje. Prva oseba, ki je bila povezana z rožnimi križarji ali križniki, je bil Johann Valentin Andreae, izobraženi protestantski pastor. Njegov ded Jacob Andreae je nihal od katoličanstva do protestantizma. Opravljal je različne dolžnosti, umrl je kot tajnik univerze v Tübingenu. Za slovensko literarno zgodovino je zanimiv podatek, da je imel ob Trubarjevem pogrebu nagrobni govor znani nemški prošt dr. Jacub Andreae (28. junija 1586), ded že omenjenega Johanna Valentina, ki se je rodil prav v letu Trubarjeve smrti.

Upodobitev Christiana Rosenkreuza

Kdo je bil C. R.

Oba spisa, ki predstavljata temeljna kamna alkimije, sta nastala v Kasslu. Prvi, Fama Fraternitatis, je napisan v nemščini, drugi, Confessio Fraternitatis, v latinščini, predstavljata pa program nemških mistikov in alkimistov. Avtorji so v njiju objavili splošno reformo duhovnega življenja v Evropi. Na začetku je imelo bratstvo samo osem članov, identificirali so se samo z inicialkami, držali so se šest osnovnih pravil, med katerimi so tudi zahteve, da zdravijo bolne in to zastonj, da je bratstvo tajno za dobo sto let, da sta inicialki C. R. njihov pečat, znamenje in značaj. V knjigi Fama Fraternitas, v prvem dokumentu o obstoju Bratstva rožnega križa (društvo je izpeljalo ime iz latinskih besed »rosa« (roža) in »crux« (križ)), je zapisano, da je Rosenkreuz umrl v globoki starosti sto šest let, pokopan pa je na neznanem kraju. Grob so odprli avtorji Fame leta 1604. V grobu so našli sedmerokraki svečnik in oltar, na katerem je stala Knjiga T., ki naj bi bila biblija, največji zaklad bratstva, kakor tudi slovar. V knjigi je pisalo, da ima red »mnogo več zlata in srebra kot preostanek sveta«. Mag Christian Rosenkreuz naj bi se rodil leta 1378 v družini siromašnega plemiča. Njegov rod naj bi izviral iz prepovedanega pobožnega gibanja iz enajstega stoletja, katerega člani so bili katari. V bližnjem samostanu se je naučil latinščine in grščine. Kot mladenič je odpotoval v Jeruzalem, obiskal je Libanon, Damask, Palestino. Od tam je odšel v mitsko mesto Damkar, kjer se je seznanil z magijo in kabalo, se vrnil čez Egipt in Španijo v Evropo, kjer je začel pisati knjigo o vseh znanjih tega sveta. Pomagalo mu je sedem bratov iz samostana, v katerem je odrasel. Obenem je ustanovil Bratstvo rože in križa. Bratje rože in križa so se dogovorili, da bodo širili stare modrosti med svojimi potovanji po Evropi.

Bratstvo rože in križa je negovalo simbolično skrivnostno znanost s posebnim proučevanjem astrologije, alkimije in magije. 

Kemijska svatba

Kemijska svatba – kemijsko je treba tukaj razumeti kot alkimijsko – je izšla leta 1616 v Strasbourgu. To je bil čas, ki je minil v znamenju tridesetletne vojne, v hudih bojih med katoliki in protestanti. V nasprotju s Famo in Izpovedjo je avtor Kemijske svatbe znan. To je Johann V. Andreae, ki ima v svojem grbu križ sv. Andreja (Andrejev križ) in štiri rože. Predstavlja program razglasitve bratstva. Kemijska svatba je romantična novela, v kateri gre za kraljevsko svatbo, na kateri je glavni junak gost na svatbi, Christian Rosenkreuz. Zgodba je alegorija alkimijskih procesov, razdeljena v sedem poglavij, na sedem dni. Prvi dan se glavni junak s pomočjo molitve pogovarja z Bogom. Drugi dan C. R. pride na grad, ki je pravzaprav labirint. Tretji dan na gostiji dobi »zlato runo«, naslednji dan odkrije napis, na katerem piše Hermesova načela. Peti dan obišče kleti in napis Tukaj počiva Venera, ženska, ki je mnogim odvzela srečo, bogastvo. Šesti dan dela v alkimijskih laboratorijih. Sedmi dan, ob odhodu, so vsi gostje povzdignjeni v viteze reda. Christian je k besedilu dopisal: »Največje spoznanje je, da ničesar ne vemo.« Omenjene tri knjige so okrepile nevidno bratstvo rožnih križarjev. Bratstvo rože in križa je negovalo simbolično skrivnostno znanost s posebnim proučevanjem astrologije, alkimije in magije. Vplivalo je na zahodno mistiko, pozneje na pansofizem in humanistične tokove sedemnajstega stoletja. Sicer pa rožni križarji od takrat niso več javno nastopili niti tiskali svojih del. To, kar se danes izdaja za njihovo nadaljevanje, je izmišljeno rožno križarstvo. Imeli pa so precej skupnih stališč s prostozidarji. V obeh primerih gre za simbolično gradnjo Salomonovega hrama modrosti in ljubezni. Nekateri prostozidarji, očarani in navdušeni nad rožnokrižnimi idejami, so ustanovili vrsto nepravih, iregularnih rožnokrižnih lož. Njihova središča so bila raztresena predvsem po južni Nemčiji, Avstriji in na Ogrskem ter v severni Italiji. V tem času se je pojavilo več knjig, ki so vsaka po svoje razvnemale domišljijo, uvajale bralce v skrivnostne začetke rožnih križnikov. Knjiga Skrivnostni simboli rožnih križarjev je obsegale alkimijske ilustracije in več znanstvenih besedil. Alkimijsko in rožnokrižarsko gradivo je objavil tudi Kompas modrih. Rezultat tega je bil, da so v Avstriji leta 1766 prepovedali rožno križarstvo.

Prva stran spisa Fama Fraternitatis

Kandidati in obredi

Vsak rožnokrižni kandidat je moral opraviti tri osnovne ortodoksne stopnje, od učenca prek pomočnika do mojstra. Bratstvo je imelo devet stopenj, razvrščenih po naslednji kabalistični numeraciji: junior (9), theoreticus (8), practicus (7), philosopohus (6), minor (5), maior (4), adeptus exemplus (3), migister (2) in maius (1). Pravila reda vsebujejo podrobne opise nazivov, številk, pomenov, simbolov vseh stopenj. Kot vzorec poglejmo atribute prve stopnje (junior): število 909; znak: prstan s črkami; barva: zlata; geslo: eš (ogenj); ime velikega mojstra: Pereclinuis de Faustis; dežele: povsod; sedež velikega mojstra: Jusprun; kraj srečanja: negotovo, vsake dve leti; krogi: devet; znanje: učenec; članarina: tri zlate marke. Dodajmo, da je član devete stopnje (maius) plačal 99 zlatih mark članarine! Ohranil se je obred za drugo stopnjo (theoreticus). Kandidata so privedli v prostor, oblečenega v škotsko obleko. Brat pred vrati ga je sprejel z besedami: »Prisrčno pozdravljen v znamenju tri krat tri, dragi brat!« Brat ga je privedel, preveril škotsko znamenje, stisk roke, tajno besedo in ga pozdravil z »ustaljenim štirikratnim poljubom«. Prostor, v katerega je vstopil kandidat, je bil osvetljen s svečavo. Na mizici sta bila odprta biblija in sedmerokraki svečnik. Za mizo je sedel voditelj z dvema častnikoma. Voditelj je postavil kandidatu več vprašanj, pogovor je potekal takole: »Kakšno stopnjo si dosegel?« 'Jaz sem Škot.' »Česa si želiš?« 'Rad bi dosegel višje znanje.' »Kaj je začetek vsesplošne modrosti?« 'Bojazen pred bogom.' Po teh in drugih vprašanjih je kandidat predstavil svoj pogled na verovanje v boga. Bratje so presodili njegove odgovore. Potem je kandidat odložil klobuk, meč, suknjič, voditelj mu je sezul čevlje. Obrednik je prebral uvod v evangelij sv. Janeza (In na začetku je bila beseda …), mojster mu je zaupal tajno znamenje, znak nove stopnje in besedo, ki je »kaos«, ter mu razložil simboliko znakov na preprogi, ki je znana kot »tapis«. Njegove štiri strani so predstavljali štirje elementi: zemlja, zrak, voda, ogenj. Sedmerokraki svečnik je simboliziral sedem modrosti. Tri sveče v loži so predstavljale razum, naravo in razodetje. Plamteča zvezda na zidu je predstavljala naravo, božji dih, vesolje in osrednji ogenj, ki oživlja, traja in uničuje vse stvari. Seveda je bilo teh razlag več, navodila dokaj dolga, naporna: kandidat si ni mogel vsega zapomniti, saj je bil razburjen in zmeden, toda v naslednjih delih je počasi spoznaval smisel simbolov v loži. Ob koncu mu je voditelj izpulil sedem las, jih zamotal v sedem papirjev, jih zapečatil in dal obredniku. Potem so se poljubili, se razšli. Čez tri dni je kandidat postal član mističnega reda roža in križ. Bratstvo rožnih križnikov je namreč polno simbolov. Glavni temi, o katerih so govori v loži, sta svoboda in žrtvovanje. Dobro znani simbol bratstva – navzoč tudi v osemnajsti stopnji škotskega obreda, je simbol pelikana (ki predstavlja Kristusa, ki odpira prsi, da bi z lastno krvjo nahranil svoje mladiče). Eden od najbolj znanih alkimistov, član bratstva, je bil Michal Maier, nemški fizik, osebni zdravnik Rudolfa II. (1552–1612). Pozneje so bili privrženci Bratstva rože in križa še astronoma Johannes Kepler in Tycho Brahe, dramatik William Shakespeare in fizik, matematik Issac Newton. Ker je bila loža bratstva strogo zaprtega značaja, so nastajale divje lože, kot denimo Vitezi rože in križa, Vitezi orla in pelikana, Princi rože in križa. V devetnajstem stoletju so se pripadniki Bratstva rože in križa utišali, izginili. Zamenjale so jih najrazličnejše skupine okultnih zanesenjakov in zmedencev, ki jim je šlo predvsem za nazive, odličja in priznanja, ki jih v zasebnem življenju niso mogli dobiti. Eden od takšnih zapoznelih rožnokrižnih redov je A.M.O.R.C., ki je nastal leta 1915 v New Yorku. Utemeljil ga je Harvey S. Lewis (1883–1939) in je tudi avtor rožnokrižnega parka v kraju San Jose v Kaliforniji. V njem delujejo tudi žene z nalogo pomagati ljudem v nesreči, negujejo pa človeške vrednote.

Rožnokrižna ezoterika je v osnovi krščanska.

Kaj je I.N.R.I.

Rožnokrižna ezoterika je v osnovi krščanska. Za črke I. N. R. I. nad križem je veljalo, da so jih brali po alkimijsko in po bratstvu rožnega križa pomenijo Igne Natura Renovabitus Integra (vsa narava bo obnovljena z ognjem). S kakšnim ognjem? Z božanskim ognjem, ki rojeva in obnavlja … Tradicionalno križ predstavlja štiri smeri v prostoru, štiri strani sveta. Roža oziroma cvet simbolizira cikel življenja, vitalno zamenjavo rojstva, življenja, smrti in obnove (inkarnacijo, oživitev).