ZA: Strojno gledano je Nexus 9 zelo zmogljiva tablica, saj v praktično vseh merilih predstavlja izboljšavo glede na predhodnike in tudi glede na konkurenco. Prvič – razmerje stranic 8,9-palčnega zaslona je 4 : 3, pa tudi sama ločljivost je z 2048 x 1536 točkami enaka iPad Airu 2, kar pomeni, da je uporabnost tablice za deskanje po spletu in tudi za vsa ostala opravila precej izboljšana. Tradicionalno so imele androidne tablice razmerje stranic 16 : 10 ali 16 : 9 in bile bolj primerne za gledanje filmov. Drugič – zvočnika sta na prednji strani zaslona, kar usmerja zvok neposredno proti uporabniku. Izvedba nas je sicer pustila ravnodušne, HTC BoomSound nudi dober zvok in tudi jakost je nad našimi pričakovanji, a hkrati sta zvočnika na sredini krajših stranic, namesto pričakovano in bolj logično na sredini daljših stranic. Tako pa ju velikokrat pokrijemo s prijemom. Tretjič – močan dvojedrni 64-bitni Nvidia Tegra K1 procesor s taktom 2,3 GHz in s kar 2 GB vgrajenega pomnilnika. Četrtič – Nexus 9 obvlada praktično vse povezljivostne tehnologije, tako NFC, Bluetooth 4.1 z A2DP in aptX kot Wi-Fi 802.11ac. In petič – najnovejši Android 5 Lollipop.
Prednosti Nexusu 9 so predvsem v teži (425 g) in velikosti, saj se da tablico resnično držati v eni roki (a ne res dolgo). Čeprav Nexus nima vmesnika za pomnilniške kartice, pa klasični micro USB-vhod omogoča priklop zunanjih USB-medijev (USB-ključki) prek protokola OTG. Tako lahko z najcenejšim 16-GB modelom za 400 evrov shajamo. To je po naši skromni presoji največja, a žal tudi edina resnična prednost pred iPad Airom 2. Cena 400 evrov je namreč neprimerno visoka in posledično razlika do Aira 2 premajhna. HTC se je potrudil in vgradil še vrsto prikupnih in uporabnih funkcij, ki jih, ko jih enkrat preizkusiš in začneš uporabljati, pri drugih nato pogrešaš. Recimo zelo uporabno zbujanje tablice s trkanjem po zaslonu. Tudi 8MP kamera je spodobne kakovosti – ampak ali res poznate koga, ki tablico uporablja za kaj več kot občasno fotografiranje s kavča? Zaslon je zaščiten z gorilla glassom 3, ampak hkrati so prstni odtisi nadpovprečno opazni, in zasačili smo se, kako nenehno brišemo zaslon.
PROTI: Kakovost izdelave je povprečna. Osvetlitev LCD-zaslona na kar nekaj mestih na robu seka v ospredje. Najbolj zmoti segrevanje Nvidijinega sicer hitrega procesorja, in to že pri povsem normalnih opravilih, kot je brskanje po spletu. Ko smo že pri procesorju, navkljub dokaj dobremu rezultatu na testu GeekBench 3 smo v spletnem brskalniku Chrome dobili občutek, da bi bile stvari lahko hitrejše, slutnjo pa je potrdil tudi SunSpider JavaScript test, kjer se je tablica obnesla precej slabše od novega iPada. Celo grafični test GFXbench, v katerem smo zaradi Nvidijine preteklosti pričakovali odličen rezultat, je razporedil tablico na drugo mesto. Tudi razporeditev kamere je, milo rečeno, čudna, saj je prav tam, kjer bi tablico intuitivno prijeli. Prijetno majhnost naprave plačamo z zaslonom, manjšim kot pri konkurenci. In čeprav sta ločljivost in razmerje stranic enaka, je zaradi zaslonskih menijskih tipk po vertikali na voljo manj prostora. Odločili smo se tudi, da je za to ločljivost 8,9 palca premalo, saj postanejo detajli premajhni. Na koncu smo se dotaknili še avtonomije tablice in izmerili, kako dolgo jo pri življenju ohranja vgrajena 6700 mAh baterija. Čeprav je tablica video brez premora predvajala kar 13,5 ure (720 p), pa jo je igranje iger izpraznilo precej hitreje. Čeprav baterija ni velika črna pika, pa smo dobili občutek, da se tablica v spanju in pri povprečni uporabi prazni hitreje kot iPad.
