Evropejci so lahko prvič zapazili delni Sončev mrk na oblačnem nebu španskih Kanarskih otokih zgodaj zjutraj. Tudi v švedski prestolnici Stockholm so pogled zastirali nekateri oblaki, a so se številni pešci ustavili in fotografirali polmesečno Sonce.
Oblaki so pogled zastirali tudi na Ferskih otokih, kamor je samo za popoln Sončev mrk pripotovalo okrog 8000 turistov. Tudi Spitsberge, ki so se šele izvili iz štirimesečne polarne noči, so preplavili turisti, hotelske sobe pa so bile rezervirane tudi za več let vnaprej. Prišlo naj bi jih od 1500 do 2000.
Drugod na kopnem je bil Sončev mrk le delen. Sonce je bilo v islandskem Reykjaviku 97-odstotno zakrito, v škotskem Edinburgh 93-odstotno, v Londonu 84-odstotno in v Parizu 78-odstotno. V londonskem parku Regent se je zbralo okrog 500 ljudi, da bi na oblačnem nebu ujeli delen Sončev mrk, ki je bil viden tudi na severu Afrike, Bližnjem vzhodu in v osrednji Aziji.
Delno prekritje Sonca pa je številne navdušilo tudi v Nemčiji, kjer je vladalo pretežno jasno vreme. Najbolj je Luna Sonce prekrila na otoku Sylt in sicer 83-odstotno.
Naslednji Sončev mrk, ki bo viden iz Evrope, se bo sicer zgodil šele 12. avgusta 2026. Do Sončevega mrka pride, ko se Luna znajde med Zemljo in Soncem in ga prekrije, vedno pa ob mlaju. Kolobarjasti Sončev mrk se pojavi, kadar je Luna tako daleč od Zemlje, da ne prekrije vsega Sonca. Ob vrhuncu takega mrka je temna Lunina obla obdana z ozkim obročem svetlobe.
Okoli 25 do 30 odstotkov mrkov je popolnih; takrat Luna za opazovalce na ožjem območju, imenovanem območje popolnega mrka, za nekaj minut popolnoma zastre Sonce.
