Že od malega je zbiral denar, da se je nato lahko leta 1836 vpisal na univerzo Anderson's College v Glasgowu. Tam se je udeleževal predavanj Wardlawa, ki je bil goreč nasprotnik suženjstva. Pridružil se je londonski misijonarski družbi LMS in se začel učiti za misijonarja. Kljub temu je še zmeraj študiral medicino. Leta 1840 je spoznal misijonarja Roberta Mofatta, ki je prihajal iz Južne Afrike, in vso svojo pozornost je začel usmerjati na ta kontinent.
Odšel je na območje severno od Bechaunalanda, kjer ga je napadel lev (branil je ovco) in mu hudo poškodoval roko. Nato je začel raziskovati Afriko proti severu, predvsem med letoma 1852 in 1856. Bil je prvi Evropejec, ki je videl slapove Mosi–oa–Tunya (Dim, ki grmi), in preimenoval jih je v Viktorijine slapove. Bil je tudi prvi Evropejec, ki je prehodil Afriko od Luande (Atlantski ocean) do mesta Quelimane (Indijski ocean). Prebivalcem je razlagal krščansko vero, a jim vere ni vsiljeval. V tistem obdobju je bil lov na sužnje v Afriki nekaj vsakdanjega in Livingstone je prav v tem videl največje zlo.
Verjel je, da bi s trgovskimi potmi v osrčje Afrike preprečil lov na sužnje, saj bi denar prihajal iz trgovine. Takrat se je vrnil v Anglijo in iskal podporo za svoje ideje o odpravi lova na sužnje. Takrat je tudi izdal knjigo o svojih potovanjih ter postal slaven raziskovalec. Britanska vlada je podprla njegove ideje in vrnil se je v Afriko kot vodja zambezijske ekspedicije. Naloga ekspedicije je bilo raziskovanje naravnih virov jugovzhodne Afrike in odprtje plovnih poti na reki Zambezi.
Leta 1864 se je vrnil v Veliko Britanijo, ekspedicijo pa so razglasili kot popoln polom. Leta 1866 se je vrnil v Afriko, tokrat v Zanzibar, kjer se je odločil poiskati izvor reke Nil. 15. julija 1867 je obiskal vas Nyangwe in videl, kako so lovci na sužnje poklali 400 Afričanov. To ga je čisto strlo in umaknil se je do jezera Tanganjika. Umrl je 1. ali 4. maja 1873 ob jezeru Bangweulu za posledicami malarije.
Dogodki
721 pr. n. št. – v Babilonu prvič zabeležijo opazovanje luninega mrka
1815 – Švica priznana kot nevtralna država
1920 – senat Združenih držav Amerike drugič zavrne versajski sporazum
1921 – fašisti v Strunjanu z vlaka streljajo na otroke, pri čemer dva ubijejo, dva pohabijo in tri ranijo
1944 – Rdeča armada prodre čez Dnester
1944 – nemška vojska zasede Madžarsko
1953 – prvi televizijski prenos podelitve oskarjev
1962 – v skladu z evianskimi sporazumi se začne premirje med Francijo in alžirskimi borci za neodvisnost
1968 – Lyndon Baines Johnson podpiše zakon o odpravi zlate podlage
1970 – v Erfurtu se prvič po 2. svetovni vojni srečata vzhodnonemški predsednik vlade Willi Stoph in zahodnonemški kancler Willy Brandt
2011 – koalicijska letala Francije, Velike Britanije in ZDA začnejo z vojaškimi operacijami proti Gadafijevim silam v Libiji
Rojstva
1727 – Ferdinand Berthoud, švicarski urar
1873 – Johann Baptist Joseph Maximilian Reger, nemški skladatelj
1900 – Jean Frédéric Joliot-Curie, francoski fizik
1905 – Albert Speer, nemški arhitekt, nacistični uradnik
1906 – Adolf Eichmann, nemški nacistični uradnik
1919 – Leonard Joseph »Lennie« Tristano, ameriški pianist
1928 – Hans Küng, švicarski katoliški teolog
1947 – Glenn Close, ameriška filmska igralka
1955 – Walter Bruce Willis, ameriški filmski igralec
Smrti
1205 – Konstantin XI. Laskaris, bizantinski cesar
1279 – cesar Bing, zadnji cesar dinastije Song
1328 – Ana Habsburška, mejna grofinja Brandenburg-Salzwedela, vojvodinja Wrocława
1721 – Giovanni Francesco Albani – Klemen XI., papež italijanskega rodu
1823 – Adam Kazimierz Czartoryski, poljski knez
1898 – João da Cruz e Sousa, brazilski pesnik
1950 – Edgar Rice Burroughs, ameriški pisatelj
1973 – Jože Žitnik, slovenski kirurg onkolog
1976 – Stuart Cloete, južnoafriški pisatelj
1984 – Mile Klopčič, slovenski pesnik
2008 – sir Arthur Charles Clarke, angleški pisatelj, izumitelj in futurolog
