Leta 1939 je južno od Nankinga izginilo skoraj 3.000 vojakov, pripravljajoč se na obrambo območja pred japonskimi silami. Ko je drugega dne na območje prispel njihov vodja, o četah ni bilo sledov. Njihovo orožje je bilo nakopičeno ob ognjih, na katerih so si pripravljali hrano, o ljudeh pa ne duha ne sluha. So jih v zavetju noči napadli Japonci in odvedli na neznano lokacijo? To se je zdelo nemogoče.
Arhiv Svet24
Kakorkoli že, japonske sile so napredovale proti osrčju Kitajske. Da bi dosegli prestolnico Nanking, so morali prečkati Jangcekjang. Čez je vodil le ozek most.
Pogrešanih čet niso nikoli odkrili.
Kitajski polkovnik Li Fu Sien se je zato odločil boriti se na mostu. Če bi Japonce zaustavil tam, bi lahko rešil svojo državo. 10. decembra 1939 je Sien svojih 2.988 mož razpostavil na hribovitem območju v okolici Nankinga. Fronta se je raztezala 3,2 kilometra daleč, možje so bili dobro oboroženi. Polkovnik je legel v svoj šotor. Drugi dan ga je zbudil pomočnik, češ da mu ne uspe priti v stik z branitelji.
Sien je krenil prot frontni črti. Tam ni bilo sledov o borbi, topništvo je zapuščeno samevalo. Stražarji na mostu so prisegali, da ga ni prečkal nihče. Morda bi se lahko pretihotapila eden ali dva vojaka, ne pa skoraj 3.000njih.
Pogrešanih čet niso nikoli odkrili. Kitajske oblasti so po koncu vojne pregledale japonske arhive v upanju, da bi našle razlago za skrivnostno izginotje. Japonci vojakov nikoli niso zajeli. So možje prebegnili ali pa so prste vmes imeli Nezemljani, kot se glasi ena od razlag? Za izginotje še danes ni razlage.
Arhiv Svet24
