Arheologi so v Nazaretu v današnjem Izraelu identificirali hišo iz prvega stoletja, v kateri naj bi Jezusa vzgojila Marija in Jožef. Hiša, sicer delno zgrajena iz kamnitih zidov, je bila vsekana v skalnato pobočje. Prvič so jo v osemdesetih letih devetnajstega stoletja odkrile nune tamkajšnjega samostana.
Arhiv Svet24
Šele leta 2006 pa je bila opredeljena kot kraj, za katerega so okoliški ljudje bili prepričani, da je tam odrasel Jezus Kristus. Ta zasluga gre arheologom pod vodstvom Kena Darka z univerze v Readingu. Če je Jezus v njen dejansko živel, ni znano, a Dark te možnosti ne zanika. »Je to hiša, v kateri je odrasel Jezus? To je na arheološki podlagi nemogoče reči,« je zapisal Dark. »Po drugi strani pa ni nikakršnega arheološkega razloga, da bi lahko takšno razumevanje preprosto odpravili.« Jezus naj bi odrasel v Nazaretu, arheologi pa so odkrili, da so stoletja pozneje Bizantinci, ki so Nazaretu vladali do sedmega stoletja, hišo okrasili z mozaiki in nad njo zgradili cerkev. Menda zato, da bi hišo zavarovali. V dvanajstem stoletju so cerkev obnovili križarji, dokazi pa kažejo, da so tako Bizantinci kot križarji verjeli, da je v skromnem domovanju odrasel Jezus.
Arhiv Svet24
Arheologi so v hiši odkrili črepinje loncev za kuhanje, vreteno in posodo iz apnenca, zato domnevajo, da je povsem mogoče, da je v njej bivala družina.
Zgodba o Jezusovi hiši
Do nedavnega je ostajalo le malo arheoloških ostankov iz prvega stoletja, ki so izvirali iz Nazareta. Povečini je šlo za grobnice. Dokler niso arheologi nedolgo tega identificirali dve hiši iz prvega stoletja. Druga je bila odkrita leta 2009, vendar nihče ne verjame, da je v njej odrasel Jezus. Po tistem, ko so hišo odkrile nune, je leta 1936 podrobnosti strukture zabeležil jezuit Henri Senes. Senes je bil arhitekt, preden je prestopil v duhovniški stan. Njegovo delo je povečini ostalo neobjavljeno, tako da so bile z njim seznanjene le že omenjene nune in ljudje, ki so obiskali njihov samostan. Nune so leta 2006 dovolile popoln dostop Nazaretskemu arheološkemu projektu, tudi do skrbno shranjenih Senesovih risb in zapiskov. Tako se je do njih dokopal tudi Dark ter z njihovo pomočjo s sodelavci uspel začrtati razvoj najdišča od prvega stoletja pa do današnjega dne.
»Je to hiša, v kateri je odrasel Jezus? To je na arheološki podlagi nemogoče reči. Po drugi strani pa ni nikakršnega arheološkega razloga, da bi lahko takšno razumevanje preprosto odpravili.« - Ken Dark
Od preprostega bivališča do svetega kraja
Arheologi so v hiši odkrili črepinje loncev za kuhanje, vreteno in posodo iz apnenca, zato domnevajo, da je povsem mogoče, da je v njej bivala družina. Posoda iz apnenca pa naj bi bila pokazatelj, da je družina bila judovska, saj ta po njihovih prepričanjih ne more postati nečist. Če je tam res živela judovska družina, bi torej bilo povsem mogoče, da je v hiši odrasel Jezus. Darkova odkritja kažejo, da je bila hiša zapuščena enkrat v prvem stoletju, pozneje pa je postala del pokopališča, saj so poleg nje odkrili dve izpraznjeni grobnici. Več stoletij pozneje so nad hišo in grobnicama zgradili cerkev, ena od grobnic pa naj bi celo pripadala Jožefu, čeprav je to po Darkovem mnenju le malo verjetno .
Arhiv Svet24
