Ker lahko tako tla prekrije sneg, se odbije več sončne svetlobe. Bujno rastje po drugi strani toploto sončnih žarkov vpija.
Zato je po nekakšni sprevrženi logiki največ ohlajanja prisotnega ravno na območjih, kjer je bila uničujoča moč gozdnega požara najsilovitejša. Tako naj bi bili gozdni požari zaslužni za dvakrat toliko ohlajanja kot vsi preostali naravni ohlajevalci skupaj.