Zanimivosti

Neustavljiva borka

uk
12. 2. 2015, 17.13
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.56
Deli članek:

Dvanajstega februarja 2014 je vsa Slovenija trepetala v upanju na prvo zlato medaljo na zimskih olimpijskih igrah.

Reuters

In Tina Maze, ki je nesporno ena najboljših alpskih smučark na svetu, jo je v Krasnaji polani (Rusija) osvojila. V smuku je dosegla popolnoma isti čas kot Dominique Gisin (1:41,57). Šest dni pozneje jo je osvojila še v veleslalomu. Tina Maze je ena izmed šestih smučark, ki so zmagale v vseh petih disciplinah v svetovnem pokalu, in ena od treh, ki jim je to uspelo v eni sami sezoni. Leta 2011 je bila svetovna prvakinja v veleslalomu, v sezoni 2012/13 pa je postala skupna zmagovalka svetovnega pokala.

V rekordni sezoni 2012/13 je nanizala 11 zmag in zbrala rekordno število točk svetovnega pokala (2414 točk) ter tako presegla 13 let star rekord Hermana Maierja (2000 točk). V tej sezoni je zmagala v skupnem seštevku veleslaloma, superveleslaloma in superkombinacije ter bila druga v smuku in slalomu. Popravila je tudi prejšnji Maierjev rekord (22) po številu stopničk v eni sezoni – 24. Petkrat je bila izbrana za slovensko športnico leta.

Med pripravami na sezono 2012/13 je posnela pesem z naslovom My way is my decision. Video je v zgolj treh dneh dosegel pol milijona ogledov. Leta 2009 je prejela Bloudkovo plaketo za »pomembne tekmovalne dosežke v alpskem smučanju« in medaljo za zasluge Republike Slovenije za »velike dosežke na področju športa, v alpskem smučanju«, leto pozneje pa še Bloudkovo nagrado. Petkrat je bila izbrana za slovensko športnico leta, v letih 2005, 2010, 2011, 2013 in 2014.

Leta 2013 jo je slovenski predsednik Borut Pahor odlikoval z zlatim redom za zasluge za izjemne športne dosežke. Tina si je že pred začetkom svetovnega prvenstva zadala cilj postati prva smučarka z osvojenimi kolajnami v vseh disciplinah. Že na uvodni tekmi je osvojila srebrno medaljo; zlato v superveleslalomu je zgrešila za tri stotinke. S prednostjo dveh stotink sekunde je osvojila zlato medaljo v smuku in s tem dopolnila uspeh. Svoj pohod na medalje je nadaljevala z zmago v superkombinaciji.

Dogodki
1541 – Pedro de Valdivia ustanovi Santiago de Nuevo Extremo, današnji Santiago de Chile
1818 – Čile postane neodvisna država
1912 – odstopi zadnji kitajski cesar Pu Ji
1920 – delovati začne ustavodajna skupščina Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev
1924 – v newyorškem Carnegie Hallu premierno uprizorijo Gershwinovo Rapsodijo v modrem
1941 – nastop nemških oklepnih enot pod poveljstvom Rommla v Libiji (operacija Sonnenblumen)
1943 – Ferhat Abbas objavi manifest alžirskega ljudstva
1945 – v Frankolovem pri Celju so Nemci obesili sto talcev
1947 – Christian Dior v Parizu prvič predstavi kolekcijo oblačil v slogu new look
1974 – Aleksander Solženicin izgnan iz Sovjetske zveze

Rojstva
1768 – Franc I., avstrijski cesar 
1774 – Valentin Stanič, slovenski pesnik, planinec 
1809 – Charles Robert Darwin, angleški naravoslovec 
1809 – Abraham Lincoln, ameriški predsednik 
1828 – Valentin Matija Živic, slovenski izumitelj 
1877 – Louis Renault, francoski industrialec, pionir avtomobilske industrije 
1881 – Ana Pavlovna Pavlova, ruska plesalka 
1909 – Zoran Mušič, slovenski slikar, grafik 
1934 – Saša Vegri, slovenska pesnica 
1970 – Aiken Veronika Prosenc, slovenska filmska producentka in režiserka
1993 – Jennifer Stone, ameriška filmska in televizijska igralka

Smrti
1101 – cesar Daozong, dinastija Liao 
1654 – Andrej Kobav, slovenski jezuit, teolog, kronolog, matematik 
1786 – Adam Farkaš, slovenski pesnik in rektor na Ogrskem 
1804 – Immanuel Kant, nemški filozof 
1896 – Charles Louis Ambroise Thomas, francoski skladatelj 
1916 – Julius Wilhelm Richard Dedekind, nemški matematik 
1947 – Kurt Lewin, nemški psiholog 
1959 – France Pavlovec, slovenski slikar 
1965 – Alma Sodnik, slovenska filozofinja 
1984 – Julio Cortazar, argentinski pisatelj 
1992 – Nikolaj Nikolajevič Bogoljubov, ruski fizik, matematik