Vodnik se je rodil v kmečko-obrtniški družini kot prvi od desetih otrok Jožefa Vodnika in Jere Pance. Na željo staršev se je začel pri devetih letih učiti branja, pisanja in računanja. Leta 1768 so ga poslali k stricu Marcelu v novomeški frančiškanski samostan, kjer ga je pripravljal za vstop v ljubljansko gimnazijo (1769–1775). V teh letih se je seznanil z Markom Pohlinom.
Po gimnaziji je vstopil v frančiškanski red. Med letoma 1776 in 1778 je v novomeški frančiškanski šoli študiral filozofijo, od leta 1778 pa je bival v ljubljanskem frančiškanskem samostanu, kjer je obiskoval študij teologije. Posvečen je bil leta 1782 na otoku Krku. Istega leta je postal tudi pridigar. Učil se je italijanščine in francoščine. Na Koprivniku je prišel v stik z Žigo Zoisom, ki ga je povabil v svoj razsvetljenski krožek. Leta 1798 je postal učitelj na ljubljanski gimnaziji.
Vodnikovo življenje se je spremenilo z ustanovitvijo Ilirskih provinc. Nova francoska oblast je prinesla šolsko reformo, ki je dovoljevala pouk v jeziku dežele. Postal je gimnazijski ravnatelj in nadzornik osnovnih ter obrtnih šol. Po vrnitvi slovenskega ozemlja Avstriji se je zaradi podpore francoski oblasti njegov položaj poslabšal.
Pesniti je začel v gimnaziji pod vplivom Marka Pohlina. Svojemu učitelju »kranjskega pisanja«, kot je zapisal v avtobiografiji, je Vodnik napisal elegijo Mila pesm, ko je Pohlin leta 1775 odšel na Dunaj. Leta 1806 je izdal prvo pesniško zbirko Pesme za pokušino, ki velja za prvo slovensko pesniško zbirko. Vsebuje 17 pesmi. Umrl je leta 1819 v Ljubljani zaradi možganske kapi. Pokopali so ga na pokopališču sv. Krištofa.
Dogodki
1601 – zadušen upor uskokov v Senju
1813 – vojska Joseja de San Martina v bitki pri San Lorenzu porazi španske enote pod poveljstvom Joseja Zavale
1830 – podpis Londonskih protokolov, ki Grčiji zagotovijo neodvisnost
1916 – v züriškem kabaretu Voltaire predstavljen dadaizem
1920 – Antanta zahteva sojenje 890 nemškim vojaškim osebam
1958 – podpisan sporazum o ustanovitvi Beneluksa
1966 – Luna 9 kot prvi izdelek človeških rok uspešno pristane na Luni
1993 – vpis Sečoveljskih solin med mokrišča mednarodnega pomena (Ramsarsko mokrišče)
1998 – letalo vojne mornarice ZDA pretrga nosilno pletenico gondolske žičnice na gori Cervis (Dolomiti) in povzroči smrti 19 smučarjev in upravljalca gondole
Rojstva
1772 – Jean-Etienne-Dominique Esquirol, francoski psihiater
1845 – Karel Glaser, slovenski književni zgodovinar, indolog
1859 – Hugo Junkers, nemški inženir, izumitelj
1872 – Goce Nikolov Delčev, makedonski revolucionar
1874 – Gertrude Stein, ameriška pisateljica
1889 – Carl Theodor Dreyer, danski filmski režiser
1909 – Simone Weil, francoska filozofinja judovskega rodu, krščanska mistikinja in socialna aktivistka
1923 – Mitja Vošnjak, slovenski politik, urednik, diplomat in pisatelj
1935 – Johnny »Guitar« Watson, ameriški bluzovski kitarist, pevec
1939 – Michael Cimino, ameriški filmski režiser
1950 – Morgan Fairchild, ameriška filmska igralka
1953 – Bojan Prašnikar, slovenski nogometaš in trener
Smrti
1014 – Sven I. Forkbeard, danski kralj
1161 – Inge III., norveški kralj
1862 – Jean-Baptiste Biot, francoski fizik, astronom, matematik
1906 – Lambert Einspieler, slovenski duhovnik, politik in organizator
1924 – Thomas Woodrow Wilson, ameriški predsednik
1929 – Milan Pugelj, slovenski pisatelj
1935 – Hugo Junkers, nemški inženir, izumitelj
1939 – Janez Frančišek Gnidovec, slovenski škof in Božji služabnik
1959 – Charles Hardin Holley – Buddy Holly, ameriški glasbenik
1964 – Clarence Irving Lewis, ameriški filozof
1989 – John Cassavetes, ameriški filmski igralec, filmski režiser
