Zanimivosti

Prvi slovenski ženski časnik

uk
2. 2. 2015, 21.44
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.56
Deli članek:

2. februarja 1897 začne kot priloga izhajati prvi slovenski ženski časopis v Trstu. Sprva kot priloga, nato kot samostojni časopis.

Do leta 1899 je bila urednica časopisa Marica Nadlišek Bartol, po tem letu pa Ivanka Anžič Klemenčič. Najprej je bila Slovenka »nosilka žara domovinske ljubavi«, kar potrjuje njen program, ki ji določa nacionalno in literarno funkcijo, torej želi narodno buditi slovenske ženske in dekleta (tako izobražene kot neizobražene) ter jim vzbuditi veselje do branja.

Časopis je bil tako razdeljen na več delov. Prvi je bil namenjen leposlovju in drugim umetnostim, drugi del je prinašal praktične nasvete za življenje žensk, tretji del je bil namenjen razvedrilu in zabavi, zadnja stran pa je vsebovala razna reklamna sporočila. Šele pozneje, v drugem letniku, je s črticami Zofke Kveder začel opozarjati na ženska vprašanja. Tako so domoljubni spisi postopoma odstopili mesto boju za žensko enakopravnost, torej boju za žensko izobrazbo, večje kulturno udejstvovanje ter socialno in pravno osvoboditev.

Posebno pod urednikovanjem Ivanke Anžič Klemenčič je časnik začel ponujati članke o prostituciji, spolni vzgoji, enaki morali za oba spola, ločitvi, odpravi celibata učiteljic in urednic, detomorih … Prav zaradi vse ostrejših feminističnih razprav, ki so jih v tujini (na Češkem, v Nemčiji) sicer hvalili, doma pa niso naletele na soglašanja, četudi so bili drugi urednici ciljna populacija bralstva izobraženci, in ne mladina, ter zaradi zavračanja odvisnosti od političnih strank je Slovenka po šestih letih prenehala izhajati. 

Dogodki na današnji dan
962 – Oton I. okronan za nemškega cesarja
1536 – ustanovljeno mesto Santa María del Buen Ayre, današnji Buenos Aires
1732 – pruski kralj Friderik Viljem I. sprejme 14.000 salzburških protestantov
1804 – začetek prvega srbskega upora proti Turkom
1808 – Francija zasede Vatikan
1848 – konec vojne med Mehiko in ZDA, ki dobijo Kalifornijo
1852 – na londonski ulici Fleet Street odprto prvo javno stranišče na svetu
1921 – ustanovljen Turistovski klub Skala
1924 – ustanovljena Mednarodna smučarska organizacija (FIS)
1943 – kapitulacija sil osi v Stalingradu
1945 – v partizanski zasedi v Stranicah ubit deželni svetnik in vodja Štajerske domovinske zveze Anton Dorfmeister
1982 – začetek pokola v Hami
1989 – zadnje sovjetske čete zapustijo Afganistan

Rojstva na današnji dan
1132 – Vilijem iz Norwicha, angleški otroški svetnik, žrtev umora († 1144)
1834 – Friedrich Louis Dobermann, nemški vzreditelj († 1894)
1841 – François–Alphonse Forel, švicarski zdravnik, znanstvenik († 1912)
1874 – Jožef Sakovič, prekmurski pisatelj, borec za prekmurski jezik († 1930)
1882 – James Augustine Aloysius Joyce, irski pisatelj († 1941)
1896 – Kazimierz Kuratowski, poljski matematik († 1980)
1905 – Ayn Rand, rusko-ameriška pisateljica in filozofinja († 1982)
1908 – Pavel Šivic, slovenski skladatelj († 1995)
1927 – Stanley Getz, ameriški jazzovski glasbenik († 1991)
1968 – Espen Bredesen, norveški smučarski skakalec
1972 – Dana International, izraelska pevka
1973 – Rok Stergar, slovenski zgodovinar
1977 – Shakira, kolumbijska pevka
1987 – Gerard Piqué, španski nogometaš

Smrti na današnji dan
1218 – Konstantin Vsevolodovič, knez Novgoroda (* 1186)
1237 – Ivana Angleška, valižanska princesa, soproga Llywelyna Velikega (* 1191)
1250 – Erik XI., švedski kralj (* 1216)
1294 – Ludvik II., bavarski vojvoda, renski palatinski grof (* 1229)
1892 – Si Votha, kamboški princ (* 1841)
1907 – Dimitrij Ivanovič Mendelejev, ruski kemik (* 1834)
1939 – papež Pij XI. (* 1857)
1969 – William Henry Pratt – Boris Karloff, angleški filmski igralec (* 1887)
1970 – Bertrand Russell, angleški matematik, filozof, nobelovec 1950 (* 1872)
1972 – Maria Goeppert–Mayer, nemška fizičarka, nobelovka 1963 (* 1906)
1975 – Janko Glazer, slovenski pesnik, publicist (* 1893)
1979 – Sid Vicious, angleški glasbenik (* 1957)
2014 – Philip Seymour Hoffman, ameriški filmski in gledališki igralec (* 1967)

Estrada