Preiskovalni nalogi so namreč razkrili, da je preiskava WikiLeaksa, ki jo izvaja ameriško pravosodno ministrstvo zaradi uhajanja stotisočev zaupnih dokumentov, veliko obsežnejša, ko so sprva priznali.
Preiskovalni nalogi se nanašajo na domnevno vohunjenje, krajo ameriškega državnega premoženja, računalniške goljufije in zlorabe, ter splošne zarote, kar bi lahko pomenilo do 45 let zaporne kazni.
"Danes so odvetniki WikiLeaksa pisali Googlu in ameriškemu ministrstvu za pravosodje zaradi resnih kršitev zasebnosti in novinarskih pravic osebja WikiLeaksa," je WikiLeaks zapisal v izjavi, objavljeni na svoji spletni strani.
WikiLeaks meni, da bi moral Google izpodbijati preiskovalne naloge in da bi moral takoj obvestiti tiste, ki so bili tarča preiskovalnih nalogov.
Nalogi so zadevali elektronsko pošto, kontakte in IP naslove raziskovalne urednice Sarah Harrison, področnega urednika Josepha Farrella in tiskovne predstavnice Kristinn Hrafnsson.
Google je informacije ameriškim oblastem izročil 5. aprila 2012, prizadete pa je o tem obvestil šele 23. decembra 2014, kažejo dokumenti, ki jih je pridobila agencija AFP.
"Čeprav novinarji WikiLeaksa ne uporabljajo Googlovih storitev za notranjo komunikacijo ali za komunikacijo s svojimi viri, preiskovalni nalogi kljub temu predstavljajo velik poseg v njihovo zasebnost in svobodo," menijo v organizaciji.
WikiLeaks je po objavi več kot 500.000 tajnih vojaških dokumentov o vojnah v Afganistanu in Iraku ter 25.000 diplomatskih depeš od leta 2010 tarča ameriških oblasti.
