Kamere nas pogosto spremljajo, kjer si sploh ne predstavljamo, našo elektronsko pošto pregledujejo nadrejeni ali po zaključku delovnega razmerja ne blokirajo elektronke pošte, je včeraj opozorila informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik ob evropskem dnevu varstva osebnih podatkov in desetletnici zakona o varstvu osebnih podatkov. Prelesnikova se je uvodoma zazrla v preteklost in omenila, da je leta 1990 začel veljati prvi zakon o varstvu osebnih podatkov, leta 2006 pa je začel delati informacijski pooblaščenec. Od takrat do danes se je med Slovenci dvigovala zavest o pomenu varstva osebnih podatkov in zasebnosti. Kar potrjuje tudi vse več prijav in zaprosil za mnenje. Da ima informacijski pooblaščenec precej dela, govori statistika glede objavljenih mnenj, teh na leto spiše za kar 2000. Prelesnikova je še izpostavila pogosto kršitev delodajalcev, ki menijo, da ker delavci delajo na njihovih orodjih, imajo nadrejeni pravico »pokukati« v njihovo elektronsko pošto. Prav tako se med delodajalci najdejo taki, ki želijo nadzorovati telefonske klice zaposlenih in spremljajo njihovo gibanje prek GPS-sistemov. Na podlagi tovrstnih posegov v varovanje zasebnosti je informacijski pooblaščenec na pristojno ministrstvo že naslovil pobudo, naj pripravi ustrezen zakon o zasebnosti na delovnem mestu. A do zdaj politične volje za takšen zakon ni bilo.
Na zasebnost se pozablja
Bojazen pred teroristični napadi pa je potegnila za seboj stanje, ko se zdaj daje prevelik poudarek na življenjsko varnost in pozablja na zasebnost. Pojavila se je namreč želja po uporabi podatkov iz evidenc, ki jo ustvarijo letalske družbe in turistične agencije, ko pridobivajo imena in priimke potnikov, njihov načrt potovanja, podatke o vozovnicah, številkah in vrstah kreditnih kartic, izbiri hrane na letu … Na ta način zberejo kar okoli 60 osebnih podatkov. Gre za tako imenovano PNR-bazo podatkov (passenger name record). Slovenska policija je že prejela denar iz Evrope za gradnjo nacionalnega PNR-sistema, v okviru katerega bodo shranjeni osebni podatki potnikov, ki bodo potovali iz naše države zunaj EU ali obratno. Osebni podatki se bodo preverjali v nacionalni policijski evidenci, SIS in Interpolovi bazi. Mojca Prelesnik je dodala, da policija nima pravne podlage za takšno zbiranje podatkov.
