Novice Svet24

Vlada Republike Slovenije je z rebalansom iz državnega proračuna gladko črtala celotna sredstva, namenjena vzdrževanju nepotopljenega dela idrijskega rudnika živega srebra. Če teh sredstev ne bo, v praksi to pomeni, da se v rudniku izklopijo črpalke, ki konstantno črpajo vodo iz jame, ter se prekine izvajanje monitoringa posledic preteklega rudarjenja, s čimer se ogrozi mesto nad rudnikom.

STA

 »Pozivam premierja in ministra Počivalška, da nemudoma vrneta sredstva.« Nekdanji poslanec Samo Bevk

»S tem bi se drastično poslabšale geomehanske razmere pod mestom, kar bi lahko imelo nepredstavljive posledice na zgradbah ter infrastrukturnih objektih, ki smo jih skozi najmanj 20-letno obdobje sanirali in ohranjali iz finančnih sredstev rudarske škode. Neposredno ogrožena pa bi bila tudi pomembna kulturna dediščina, leta 2012 vpisana na Unescov seznam svetovne dediščine, med drugim najpomembnejši spomenik Antonijev rov,« pojasnjuje Tatjana Dizdarević, v. d. direktorice državnega centra za upravljanje z državnim delom Unescove dediščine živega srebra v Idriji (CUDHg). Konkretno: Idrija bi se potopila. Ali pa bi se pogreznila in sesedla sama vase, zaradi mehkejših kamnin v zgornjih delih rudnika, ki se lahko hitro namočijo in sprožijo premike. Več tisoč ljudi iz nekoč knapovskega, danes pa enega gospodarsko najrazvitejših mest Severne Primorske in Slovenije bi se moralo izseliti.

 »Ne bi rad doživel usode švedskega mesta Kiruna, kjer leži največji rudnik železa na svetu in ga bodo do leta 2040 skupaj s 23 tisoč prebivalci preselili na novo lokacijo, sicer mestu grozi, da bi se pogreznilo v rudnik,« pravi Idrijčan, nekdanji poslanec Samo Bevk, ki je vseskozi, pa tudi v zadnjem mandatu s pomočjo strokovnjakov aktivno sodeloval pri pripravi programa zapiranja, nadzorovanja in vzdrževanja rudnika, kamor spada tudi zagotovitev sredstev za črpanje vode iz rudnika. Bevk spomni, da je bila v okviru strokovnega posveta Naravoslovnotehniške fakultete v Ljubljani o vplivih potapljanja jame na širše območje Rudnika živega srebra Idrija septembra 2013 podpisana sklepna ugotovitev, da bi lahko imelo nenadzorovano potapljanje jame visoko tveganje za varnost prebivalcev mesta Idrije, za ohranjanje Unescove dediščine in dolgoročno nepopravljive posledice za okolje. »Ob upoštevanju strokovnih argumentov bi torej morala nemudoma ukrepati predsednik vlade in pristojni minister, saj bosta sicer za nastale posledice neposredno odgovorna,« je konkreten Bevk, z njim se strinja tudi idrijski župan Bojan Sever, ki ne skriva ogorčenja nad brezbrižnostjo vlade. »Ali bo vlada res tvegala življenja ljudi za 600 tisoč evrov? Ali bomo s temi 600 tisoč evri res rešili državno blagajno?« se sprašuje Sever, ki poudarja, da je država, ki je lastnica rudnika, v prvi vrsti dolžna poskrbeti za varnost in življenja ljudi. »Kot župan moram zagotoviti varnost ljudi. Ne morem pristati na to, da je vsaki novi vladi treba to vsakič znova in znova pojasnjevati,« še pravi in se sprašuje, kako bo vlada ob oddaji letnega poročila v zvezi z dediščino Unesco pojasnila, kaj je povzročila.

Arhiv Svet24

V ponedeljek bo Občina Idrija vse pristojne ponovno obvestila in seznanila s stanjem. Dizdarevićeva iz CUDHg sicer pravi, da so vsi pristojni s celotno situacijo in grožnjo seznanjeni ter da si tako rudnik Idrija kot CUDHg prizadevata in sodelujeta s pristojnimi na ministrstvu za gospodarstvo, da bi se sredstva za prej navedene dejavnosti zagotovila oziroma da bi bilo vzpostavljeno sistemsko financiranje. A vse bolj se zdi, da se naša vladajoča elita in togi varuhi državnih financ požvižgajo na varnost ljudi, da stroke ne jemljejo resno in da jim je malo mar za Unescovo dediščino. Tudi na naša vprašanja ne vlada ne pristojno ministrstvo za infrastrukturo nista odgovorila. Kaj se bo torej moralo zgoditi? Nekdanji poslanec Bevk je oster: »Dosti imam tega!« Še ostrejši je župan Sever, ki pravi, da bo v prizadevanjih za zaščito življenja ljudi in mesta Idrije šel do konca.