Diagnoza temelji na razpoložljivih standardiziranih podatkih v zvezi z razširjenostjo večjih mesojedcev v vsaki od evropskih držav razen Rusije, Belorusije in Ukrajine.
Pod okupacijo večjih mesojedcev je tako skoraj ena tretjina celinske Evrope. Vsaka država razen Belgije, Danske, Nizozemske in Luksemburga premore stalno populacijo vsaj ene od štirih vrst, zajetih v raziskavo, živali pa so nadalje zapažane na območjih, kjer jih poprej niso videli. Večina jih tudi živi zunaj zavarovanih območij, kar pomeni, da si življenjski prostor pogosto delijo s človekom.
