Znanstveniki si že vrsto let prizadevajo najti razlago za kolaps Majevske civilizacije in zdi se, da so jo končno našli. Kriva naj bi bila sto let trajajoča suša. Analiza usedlin v Belizeju je namreč pokazala, da je bilo pomanjkanje deževja tisto, ki je načelo Majevsko civilizacijo. Teorija, da je bila razlog za propad mogočnih Majev suša, ni povsem nova. Vendar pa eden od sodelujočih pri raziskavi, dr. Andre Droxler z univerze Rice, pravi, da ta nudi nove dokaze.
Velika modra luknja je premera 300 metrov; v globino meri 124 metrov.
Klasično obdobje
V času med leti 250 in 900 so na območju, ki se razteza od Mehike do Belizeja ter Gvatemale in Kostarike, Maji zgradili veliko število spomenikov, na katere so zabeležili datume. Leta 514 so jih tako na leto zgradili približno deset, leta 750 pa že kar štirideset. Število je hitro upadlo – leta 900 niso zgradili niti enega. Z njihovim propadom se bavi na ducate teorij, nova pa je krivca našla v podnebnih spremembah. Raziskovalci so vrtali v usedline Velike modre luknje v okolici polotoka Yukatan. Ta je nastala pred več deset tisoč leti, ko je bila gladina oceanov še veliko nižja. Usedline na njenem dnu zato znanstvenikom nudijo dober vpogled v preteklost. Obdobja z veliko deževja botrujejo večji količini usedlin, bolj sušna obdobja pa je mogoče prepoznati tudi po deležu titana in aluminija v usedlinah. Če je titana veliko manj od aluminija, to nakazuje na sušo. Ekipa raziskovalcev s prej omenjene teksaške univerze je tako ugotovila, da sta se od leta 800 pa do leta 1.000 zgodila le dva tropska ciklona na vsakih dvajset let, čeprav jih je običajno bilo kar šest. Zato so zaključili, da je v teh letih gotovo prišlo do suš in posledične lakote med Maji. Še ena suša naj bi sledila med leti 1.000 in 1.100, zato se zdi vse bolj verjetno, da je Majevsko civilizacijo dejansko pokopalo pomanjkanje padavin.
