Kmetovalci so svoje pridelke preko morij pošiljali v velika mesta, trgovske poti pa so ljudem omogočale, da so živeli na sicer ne ravno prijaznih območjih. Danes nam modeli rimskih trgovskih poti in distribucije vode nudijo vpogled v eno od mogočih prihodnosti naše celine.
»Med Rimskih imperijem in današnjim stanjem obstaja veliko očitnih vzporednic,« je povedal Brian Dermody, vodja raziskave z univerze v Utrechtu. »Zanima nas predvsem, kako se bo naša družba spopadla s problematiko podnebnih sprememb in rasti prebivalstva.« Napovedovanje prihodnosti pa ni mala malica, zato so se Dermody in njegovi kolegi raje lotili izdelovanja modela za Rimski imperij. Ta je svoj vrhunec dosegel okoli leta 100, se raztezal čez več celin in nudil dom približno petdesetim milijonom ljudi. Takšno je bilo njihovo izhodišče. Kaj pa, če je območje postalo bolj urbanizirano? Kakšen vpliv bi imele podnebne spremembe?
Pasti urbanizacije Rimskega imperija imajo številne vzporednice z današnjim svetom.
Model današnjega stanja sicer ne odraža popolnoma, a je dovolj odprt, da je mogoče z njim simulirati vpliv podnebnih sprememb na določene države. Njihovo delo temelji na konceptu tako imenovane virtualne vode. Ko mesta in države trgujejo z določenimi izdelki, dejansko trgujejo z vodo. Ocene namreč kažejo, da je med 70 in 90 odstotki vode namenjene kmetijstvu. Dermodyjeva ekipa se je vode v Rimskem imperiju lotila s hidrološkim modelom, na podlagi katerega so določili količino žita, pridelanega na določenem območju. Žitu so tako kot virtualni vodi sledili od njegove prodajnega mesta pa do kraja, kjer je končalo. Kot se je izkazalo, so »vodne sledi« Rimskega imperija segale daleč preko njegovih meja, podobno kot je danes v Evropi. Ta vzorec je mogoče zaslediti v vsakem mestu ali gosto poseljenem območju, bržda velja tudi za številne druge civilizacije. Dognanja nizozemskih raziskovalcev pa nam bi lahko služila kot svarilo. Več kot je mesto imelo trgovskih poti, bolje je bilo zavarovano pred sušami. Obenem pa je več dostopne hrane pomenilo rast prebivalstva in povečano odvisnost od uvoza – mesto je tako postalo bolj ranljivo za slabšo letino ali trgovinske neprilike. Te pasti urbanizacije Rimskega imperija imajo številne vzporednice z današnjim svetom. Ljudje se vse bolj preseljujejo v mesta, ta pa so odvisna od hrane, ki prihaja od drugod. Gosto naseljeno mesto se namreč ne more vzdrževati samo. »To je verjetno eden od poglavitnih razlogov, da se velika mesta razvijajo predvsem ob obali ali na bregovih rek, saj je mogoče dobrine uvažati z ladjami,« je dejal Dermody. To seveda ne pomeni, da narode, ki še tlačijo zemljo, čaka usoda Rimskega imperija. Zgodovinarji so si povečini enotni, da je za njegov upad zaslužna kombinacija političnih razlogov. Velja pa izpostaviti, da čeprav suše niso bile nekaj neobičajnega, se ljudje v tistih časih niso soočali s tako trdovratnimi podnebnimi spremembami, kakršnim smo priča danes.
