Vikinška DNK je namreč razkrila, da so Vikingi na svoja osvajanja s seboj jemali ženske.
Ženske naj bi tvorile osrčja novonastalih skupnosti v kolonijah, skrbele za pridelke in trgovanje.
Raziskava, ki se je ukvarjala z vlogo žensk pri kolonizaciji britanskega otočja v srednjem veku, je tako pokazala, da so bili Vikingi družinski moški in ne tako željni krvi, kot so pogosto prikazani. Po besedah raziskovalcev z univerze v Oslu so torej Vikinge pri osvajanju britanskega otočja spremljale ženske, kar je v nasprotju s splošnimi predstavami, da so vikinške odprave premogle zgolj moške, željne ropanja in posiljevanja. Vse bolj se zato zdi, da so bile na osvajanjih prisotne celotne družine, ki so nato na osvojenih območjih tvorile nove skupnosti.
In ko je govora o Veliki Britaniji, je DNK analiza petinštiridesetih okostij pokazala, da so ženske igrale ključno vlogo pri ustanavljanju novih naselbin. Eriks Hagelberg z omenjene univerze je dejala, da je vključitev žensk pomenila, da so se Vikingi lažje in hitreje širili. Te ekspedicije resda niso bile ravno miroljubne, saj obstaja dovolj dokazov, da so bile lokalne ženske podvržene sli vikinških osvajalcev, a očitno je, da so njihove ženske tvorile osrčja novonastalih skupnosti v kolonijah, skrbele za pridelke in trgovanje. Omenjena profesorica je še dejala, da so dognanja njene raziskave v nasprotju z eno od predhodnih teorij, ki je kot razlog za vikinška osvajanja navajala pomanjkanje žensk v njihovi domovini.
Tako so se lažje in hitreje širili.
Raziskovalci z omenjene univerze so DNK vikinških okostij primerjali z DNK-jem ljudi, živečih na Norveškem, Islandiji, v Veliki Britaniji in drugod po severozahodni Evropi. Tako so uspeli začrtati linije, ki so se po materinih straneh nadaljevale po koloniziranih območjih. Jan Bill, gostujoči profesor z univerze v Oslu, je dejal, da »če so že prevažali živino, zakaj ne tudi družin? Mislim, da govorimo o družinah in ne zgolj skupinah odraslih moških in žensk.«
