Invalide je danes v predsedniški palači že tradicionalno sprejel slovenski politični vrh.
Združeni narodi so 3. december razglasili za mednarodni dan invalidov leta 1992 z namenom, da bi v najširši družbi spodbudili boljše razumevanje problematike, povezane z invalidnostjo, s temeljnimi pravicami invalidov in z vključevanjem invalidov v družbo.
Pravica do polnega in enakopravnega vključevanja in sodelovanja v družbi je namreč zapisana v konvenciji o pravicah invalidov, ki jo je Slovenija ratificirala leta 2008, s čimer se je zavezala k njenemu uresničevanju.
Svet za invalide ugotavlja, da sta univerzalna dostopnost in odpravljanje ovir, ključnega pomena za zagotovitev polnopravne udeležbe invalidov v družbi in da mora Slovenija posvečati več skrbi odstranjevanju ovir v fizičnem in družbenem okolju.
Na mednarodni dan so se zvrstile številne prireditve. Tako je predsednik republike Borut Pahor danes obiskal kamniški center za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje, kjer se je seznanil s sodobnima metodama vzgoje in izobraževanja, sodeloval je tudi na športnem srečanju v košarki na vozičkih.
Invalide so danes v predsedniški palači sprejeli predsednik republike Borut Pahor, predsednik vlade Miro Cerar ter predsednik državnega zbora Milan Brglez.
Med prebivalci Slovenije je po navedbah statističnega urada od 12 do 13 odstotkov invalidov. Med delovno aktivnimi osebami je bilo v letošnjem septembru nekaj več kot 30.800 invalidov. V oktobru pa je bilo med registriranimi brezposelnimi osebami več kot 17.500 invalidov.
Ob mednarodnem dnevu invalidov več kot 100 organizacij, ki zastopajo stališče več milijonov državljanov EU, v odprtem pismu predsedniku Evropske komisije Jeanu-Claudu Junckerju pozivajo, naj ta zavrne predlog pete direktive o enaki obravnavi invalidov. Prvotni namen direktive je bil preprečevati specifično diskriminacijo invalidov. Pozneje pa je postala instrument za uveljavitev številnih širših političnih ciljev.
Podpisniki odprtega pisma so zaskrbljeni, da bi predlagana direktiva, če bi bila sprejeta, močno in škodljivo omejila temeljne človekove pravice vseh evropskih državljanov, med drugim še posebej svobodo do izvajanja raznolikih in usmerjenih poklicnih, ekonomskih in storitvenih dejavnosti brez strahu pred obtožbo, da so diskriminatorni, navajajo v European Dignity Watch.