Na svetu je več kot 40.000 vrst pajkov, večina njih je strupenih, a le nekaj jih je takih, ki dejansko ogrožajo ljudi. Število smrti, povezanih z ugrizi pajkov, je zahvaljujoč protistrupom in boljši zdravstveni oskrbi od petdesetih let prejšnjega stoletja znatno upadlo. K temu so pripomogle tudi spremembe življenjskih razmer ljudi – tako je nek ameriški zdravnik leta 1942 poročal, da ameriški moški na zunanjih straniščih pogosto utrpijo ugriz črne vdove na predelu mednožja, kjer zaradi tanjše kože in močne krvavitve strup hitreje pride v krvni obtok. »Ljudje mislijo, da je vsak ugriz strupen, saj je govora le o najbolj tragičnih,« je povedal Richard Vetter, arahnolog z univerze v Kaliforniji.
Atrax robustus
Ti avstralski pajki so za ljudi verjetno najbolj strupeni – odrasel človek lahko njihovemu strupu podleže že v 24 urah, simptomi pa nastopijo manj kot 10 minut po ugrizu. Ta je zelo boleč zaradi kislosti vbrizganega strupa in globoke rane zaradi dokaj velikih strupnikov. V končni fazi nastopita nezavest in smrt, saj odpovejo dihalne mišice. Vendar pa je bila zadnja smrtna žrtev zabeležena leta 1981, ko je bil razvit protistrup.
Brazilski potujoči pajek
Osem pajkov tega rodu biva na tropskih območjih Južne in Medmorske Amerike. Vendar pa Vetter pravi, da ti le redko zapustijo Brazilijo. Mnogi so sicer prepričani, da se ti pajki pogosto vtihotapijo med pošiljke banan, a Vetter vztraja, da gre za pomoto – šlo naj bi za njihove nestrupene sorodnike. Prav tako naj bi najbolj strupeni od teh pajki bivali globoko v deževnem gozdu, daleč stran od nasadov banan.
Črne vdove
Bile so strah in trepet ZDA, dokler niso razvili protistrupa. Od leta 2000 pa do 2008 je bilo zabeleženih več kot 23.000 ugrizov in niti ena smrt v 47 zveznih državah.
Rjavi pajek samotar
Dejanski ugrizi so redki, njihova resnost pa je odvisna predvsem od prejete količine toksina in zdravstvenega stanja človeka. Ugriz lahko povzroči obsežno odmiranje tkiva, za kar pa trenutno še ne obstaja standardni način zdravljenja.
