Ob obletnici bo francoski predsednik Francois Hollande odprl spomenik na največjem francoskem vojaškem pokopališču na svetu v kraju Ablain-Saint-Nazair v spomin na 600.000 vojakov iz vsega sveta, ki so umrli v regiji med prvo svetovno vojno.
Premirje, ki so ga podpisali pred 96 leti na vagonu v gozdu francoskega kraja Compiegne predstavniki zmagovalne antante in poražene Nemčije, je začelo veljati natanko ob 11. uri 11. dan v 11. mesecu. S podpisom premierja se je na zahodni fronti začel umik vojsk. Mirovna pogodba je bila podpisana pol leta kasneje v Versaillesu 28. junija 1919.
Zadnji vojak, ki je bil ubit v prvi svetovni vojni, je bil kanadski vojak George Lawrence Price, ki ga je ustrelil nemški ostrostrelec in je umrl le dve minuti pred začetkom veljave premirja.
Na ulicah mest zmagovalnih držav je ob novici, da je bilo podpisano premierje, zavladalo veliko veselje, Nemčija pa se je pogreznila v šok in veliko zagrenjenost. In prav slednja je bila eden od številnih razlogov, da je bil svet že leta 1939 priča začetku druge svetovne vojne.
Prva svetovno vojna je poleg več milijonov mrtvih vojakov prinesla tudi novo podobo evropskega zemljevida. Po prvi svetovni vojni so razpadla kar štiri cesarstva, med njimi Avstro-Ogrsko. Na njegovem ozemlju so nastale številne nove evropske države, tudi država Slovencev, Hrvatov in Srbov (SHS), ki pa je bila kratkega veka, saj se je 1. decembra 1918 združila s kraljevino Srbijo v kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Konec prve svetovne vojne je prinesel propad Ruskega cesarstva, konec sta dočakali še Nemško in Otomansko cesarstvo. Ureditev je v sebi že skrivala zametke za drugo svetovno vojno 21 let kasneje, ki je zahtevala več izgub med civilisti kot vojaki.
Za Slovenijo je bila prva svetovna vojna po besedah zgodovinarja Boža Repeta v nacionalnem smislu katastrofa, saj je razdelila Slovence. Prej so živeli v eni državi, Avstro-Ogrski, razen Beneških Slovencev in Rezije, ki je pripadla Italiji že leta 1866.
Večji del, osrednji del, je prišel v Jugoslavijo in to ga je v nacionalnem smislu pravzaprav nekako rešilo, cel zahodni del, se pravi Primorska, je prišla pod Italijo, in tam se je že v zgodnjih 20. letih začel izrazit fašistični asimilacijski pritisk. Po koncu prve svetovne vojne, leta 1920, je Slovenija izgubila tudi del narodnega ozemlja s koroškim plebiscitom.
Slovence pa prva svetovna vojne ni prizadela samo kot narod, pač pa tudi kot posameznike. Množično so umirali na frontah, pa tudi zaledju, izgnanstvu in internaciji. Čez del slovenskega ozemlja je potekala fronta, ki je za seboj pustila opustošenje, še ocenjuje Repe.
Koliko žrtev med Slovenci je vojna zahtevala, ni natančno znano. Janko Pleterski je izračunal, da je do leta 1917 padlo kakšnih 30.000 Slovencev in da je treba k temu prišteti vsaj še kakšno tretjino do konca vojne, in če štejemo še civilne žrtve, ki jih je tudi nemogoče neposredno prešteti, bi bila ta številka po oceni zgodovinarjev nekje 100.000.
Večina glavnih bojev prve svetovne vojne, ki je trajala od 28. julija 1914 do 11. novembra 1918, je potekala na evropskih tleh, so pa bile vanjo vpletene države z vsega sveta.
Nasproti centralnim silam (Avstro-Ogrska, Nemško cesarstvo, Otomansko cesarstvo in Bolgarija) so bile sile antante: Francija, Rusko cesarstvo, Kraljevina Srbija, Velika Britanija, leta 1915 se jim je pridružila Italija, leta 1917 pa še ZDA.
Prvo svetovno vojno je sprožil atentat na avstro-ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda 28. junija 1914, ki ga je izvedel član Mlade Bosne Gavrilo Princip. Sledil je ultimat Avstro-Ogrske Srbiji, ki ni bila pripravljena sprejeti vseh pogojev, zato je Avstro-Ogrska Srbiji mesec dni kasneje, 28. julija 1914, napovedala vojno.
Evropa je postala obsežno bojišče, razdeljeno na več front. Med njimi je bila soška fronta (del italijanske fronte), ki je potekala tudi po ozemlju današnje Slovenije. Soška fronta je bila prizorišče največjega spopada na gorskem območju v celotni zgodovini človeštva in največji vojaški spopad na Slovenskem sploh. Zahtevala je življenja več tisoč Slovencev, skupaj pa je na tej fronti padlo okoli 300.000 vojakov.
Značilno za prvo svetovno vojno je, da so zaradi tehnološkega razvoja v spopadih že uporabljali nove tehnologije z začetka 20. stoletja, vojaška taktika pa je ostala enaka tisti iz 19. stoletja, kar se je kazalo predvsem v pozicijski vojni v jarkih na frontah.
Pomembno vlogo v prvi svetovni vojni je odigralo topništvo; nekateri prvi svetovni vojni pravijo tudi bitka topov. Prvič so v spopadih tudi uporabili kemične pline, vojskovanje v zraku in podmornice. Pojavili so se prvi tanki. Bilanca vojne je bila najbolj tragična za vojake, saj jih je umrlo skoraj 10 milijonov, 20 milijonov pa jih je bilo ranjenih.
