Cerar, rojen 28. oktobra 1939 v Ljubljani, je daleč najuspešnejši športnik Slovenije vseh časov. Ob Leonu Štuklju, gimnastični legendi med obema svetovnima vojnama, je prav Cerar tisti, ki je po drugi svetovni vojni, med letoma 1958 in 1970, Sloveniji priboril največ kolajn na velikih tekmovanjih.
Na paradnem orodju, konju z ročaji, se mu je lahko po številu osvojenih odličij približal le madžarski tekmovalec Zoltan Magyar. Konj je najstarejše gimnastično orodje, katerega prvotni namen je bilo razvijanje vojaških sposobnosti. S tehnološkim razvojem orodja so se razvijale tudi mojstrovine Mira Cerarja, z izjemnimi nastopi na tem orodju pa si je prislužil tudi laskave vzdevke, kot so kralj konja z ročaji, zlati konjenik in celo bog konja.
V zbirki 30 kolajn z največjih tekmovanj je kar 16 najžlahtnejših; dva naslova olimpijskega prvaka, štirje naslovi svetovnega in deset naslovov evropskega prvaka.
Čeprav je Miro Cerar znan kot odličen konjenik, pa je bil zelo univerzalen telovadec. Bil je namreč prvi, ki mu je uspelo dvakrat zapored osvojiti naslov evropskega prvaka v mnogoboju - v seštevku nastopov na vseh orodjih. Na prvenstvih stare celine je kolajne osvajal tudi na vseh drugih orodjih, naslove evropskega prvaka pa je osvojil še na krogih, bradlji in drogu.
Nastopil je na treh olimpijskih igrah - v Rimu leta 1960, Tokiu leta 1964 in Ciudad de Mexicu leta 1968. Največji uspeh je sicer dosegel na OI leta 1964 v Tokiu, kjer je osvojil zlato kolajno na konju in bronasto na drogu, štiri leta pozneje na OI v Ciudad de Mexicu pa ubranil naslov olimpijskega prvaka na konju, a sam pravi, da mu je v življenjskem smislu največ dal prvi, neposrečen nastop na igrah v Rimu.
V zbirki 30 kolajn z največjih tekmovanj je kar 16 najžlahtnejših; dva naslova olimpijskega prvaka, štirje naslovi svetovnega in deset naslovov evropskega prvaka. Izjemno kariero je Cerar končal z naslovom svetovnega prvaka leta 1970 na domačih tleh, ko se je od gimnastičnih aren poslovil v ljubljanski Hali Tivoli z zlatom na konju.
Nastopil je na treh olimpijskih igrah - v Rimu leta 1960, Tokiu leta 1964 in Ciudad de Mexicu leta 1968.
Mira Cerarja niso odlikovali le izjemni športni dosežki, temveč tudi življenje ob treningih in tekmovanjih. Ob gimnastiki je uspešno končal študij prava in dolga leta delal kot odvetnik. Redki so športniki, ki jim uspe študij uspešno združiti s kariero vrhunskega športnika.
Poleg športnih dosežkov gre izpostaviti tudi njegove pomembnejše aktivnosti v času samostojne Slovenije. Po koncu kariere je postal aktiven športni delavec, izjemen borec za fair play, eden izmed ustanoviteljev OKS, Slovenske olimpijske akademije in ambasador Slovenije za šport, toleranco in fair play. Cerar je tudi nosilec visokih odlikovanj, kot so olimpijski red (L'Ordre Olympique), najvišje državno priznanje v nekdanji Jugoslaviji (nagrada AVNOJ) in Sloveniji (Bloudkova nagrada).
Leta 2009 ga je slovenski predsednik Danilo Türk odlikoval z zlatim redom za zasluge za velik prispevek na področju športa in prepoznavnosti Slovenije ter izjemne dosežke v gimnastiki, leta 2011 pa je Mira Cerarja Društvo športnih novinarjev Slovenije (DŠNS) skupaj z Leonom Štukljem kot prva umestilo v slovenski Hram slavnih športnih junakov.
