Vendar pa ob tem opozarjajo, da se porastu morskega ledu navkljub planet obnaša, kot je pričakovati v smislu segrevanja. Kot so še dejali Nasini strokovnjaki, je rekord zgolj prikaz raznovrstnosti in kompleksnosti okolij našega planeta.
Strokovnjaki dokončne razlage še nimajo.
Claire Parkinson, ena od znanstvenic Nasinega vesoljskega centra Goddard, je za porast morskega ledu tako dejala, da gre mikrokozmos znotraj globalnih podnebnih sprememb: v času, ko so temperature na določenih predelih našega planeta v povprečju nižje kot običajno – četudi velja, da se Zemlja segreva –, se okoli Antarktike tvori vse več morskega ledu. »Skupno je morskega ledu po pričakovanjih vedno manj, vendar kot je to običajno pri globalnem segrevanju, ne beleži vsako območje z morskim ledom enakega trenda,« je povedala Parkinsonova. Podatki, ki jih je zbrala Nasa, kažejo, da je Arktika od sedemdesetih let prejšnjega stoletja letno v povprečju izgubila 53.900 kvadratnih kilometrov ledu; Antarktika po drugi strani ga je letno v povprečju pridobila 18.900 kvadratnih kilometrov.
Walt Meier, še eden od znanstvenikov Nasinega vesoljskega centra Goddard, je povedal, da toplejše ozračje vpliva na vremenske vzorce. Kar pomeni, da včasih ti vzorci na določena območja prinašajo hladnejši zrak. In, kot je še dodal, upoštevaje morski led, ki že tako kroži okoli Antarktike, ni potrebno ravno veliko, da lahko govorimo o novem rekordu. »Del tega je le geografija in geometrija. Ker severno od ledene tvorbe ni nikakršnega mejnika, se lahko ta v kolikor toliko ugodnih razmerah zlahka širi,« je povedal Meier. Vseeno pa raziskovalci preiskujejo tudi druge možne razlage. Tako naj bi bližnja vse bolj intenzivna območja nizkega zračnega pritiska botrovala spremembi vzorcev vetra in krožečega toplega zraka v neposredni bližini Antarktike, koder pa naj bi posledično mrzel zrak vlekel čez celino proti Rossovemu morju. Za te in druge spremembe v nižjih slojih atmosfere bi lahko bila odgovorna ozonska luknja, pravijo strokovnjaki. Tu so še spremembe v vzorcih kroženja vode, ki bi lahko razložile porast ledu. Tako bi se ta v teoriji zlahka tvoril s pomočjo hladne vode iz globin.»Dokončne razlage v tem trenutku nimamo«, je povedala Parkinsonova. »Območje morja okoli Antarktike je eno tistih, kjer stvari ne potekajo ravno po pričakovanjih.«
