Biti vedno dosegljiv in za to ne plačati nič spada v kategorijo parazitstva. Namesto da mi kličemo, vedno počakamo, da nas nekdo pokliče. Ni lepo, je pa zastonj. Deluje pa le, kadar smo doma, v domačem omrežju, saj vemo, kako je v tujini. Tam (še vedno) plačujemo dohodne klice. Če smo še za odtenek nesramnejši, potem tudi kličemo zastonj. Želimo nekoga poklicati. Pokličemo ga, počakamo, da enkrat pozvoni, nato pa odložimo. Klicani vidi, da ga je nekdo klical, in pokliče nazaj. Razumljivo je, da tovrstno parazitstvo ne bo dolgo delovalo, pa še kakšnega prijatelja boste izgubili. A to še ne pomeni, da »zastonj« mobilne telefonije ni.
Brez mesečne naročnine
Osnova zastonjkarske mobilne telefonije je primeren paket brez naročnine. Ker pa operaterji ne dajejo ničesar zastonj, so cene storitev pri teh paketih višje kot pri drugih, predvsem tistih z vključenimi količinami oziroma neomejenih paketih, ki so zadnje čase priljubljeni. Pa še veliko teh paketov ni. Našli smo le dva, enega ponuja deklarirani nizkocenovni ponudnik Bob, drugega Tušmobil. Gre za naročniška paketa, ne predplačniške, ki za to misijo niso primerni, saj zahtevajo nalaganje dobroimetja vsake tri mesece. Mi pa želimo dvoje: da nam operater vsak mesec zaračuna le toliko storitev, koliko smo jih uporabili. Nič, če se le da. Ter da imamo mobilno telefonsko številko. Da se razumemo, popolnoma zastonj ne bo šlo, saj moramo na začetku kupiti SIM-kartico, s tem pa dobimo tudi številko.
Brezplačna storitev + brezplačno omrežje = brezplačno telefoniranje.
Čemu se sploh zabavamo z možnostjo zastonjkarske mobilne telefonije, ko je vendar ponudba cenovno ugodna? Za približno dva evrska desetaka dobimo več, kot večina ljudi potrebuje. Poglejmo na zadevo malce drugače, s perspektive družine. Oče in mati imata vsak svoj naročniški paket, otrok pa predplačniškega. Mesečno za mobilno telefonijo družina plačuje dobrih 50 evrov, letno 600 evrov. Naša družina za mobilno telefonijo porabi še malo, marsikatera namreč porabi še veliko več. Je to dobro porabljen denar oziroma je to, kar dobimo, res tako pomembno, da se strošek izplača? Na to naj odgovori vsak sam. Se nam pa že svita, kakšni so odgovori.
Zanašanje na brezplačna omrežja
Jasno je, kam pes taco moli oziroma kaj imamo za bregom. Storitev Skype je pred leti sprožila pravo revolucijo, zaradi katere so vsi začeli govoriti o koncu fiksne telefonije. Formula je tudi tokrat enaka. Brezplačna storitev + brezplačno omrežje = brezplačno telefoniranje.
Malce pozneje o storitvah, najprej o zanašanju na brezplačna omrežja Wi-Fi. V urbanih središčih jih dokaj enostavno najdemo, če ne gre drugače, gremo na kavo v najbližji bife. Doma ga imamo, verjetno pa tudi na delovnem mestu. Doma in v službi se dnevno zadržujemo največ časa. Če služba zahteva veliko dela na terenu ali uporabo mobilnega telefona, potem vam tudi plača mobilno telefonijo in skrbi za finance ni. Lahko so težave, brezplačna omrežja Wi-Fi niso najbolj kakovostna, morda zahtevajo, da se vanje najprej prijavite, tako da vpišete »neumno« uporabniško ime in geslo, vendar ne trdimo, da je zastonjkarsko enostavno in brez problemov.
V formulo vstavimo še pametni telefon in smo že tam. Ideja je preprosta. Imamo mobilno številko, vsak nas lahko pokliče, mi pa kličemo le takrat, kadar smo prijavljeni v brezžično omrežje, klic pa opravimo prek ustrezne storitve, ki pa jo mora imeti tudi klicani. Je to res tak problem? Odvisno, kdo so ljudje, ki jih veliko kličete, in kakšen telefon imajo. Če je nuja, še vedno lahko pokličete prek mobilnega omrežja. Mesečni račun za mobilno telefonijo ne bo nič evrov, s pametno kombinacijo uporabe mobilnega omrežja, brezplačnih storitev in »varčevanja« pri telefoniranju prek mobilnega omrežja pa zlahka dosežemo, da je mesečni račun občutno nižji od najcenejšega naročniškega paketa z vključenimi količinami.
Trojica veličastnih
In zakaj bi se nad tem zmrdovali, če bo zato telefonija cenejša? Kdo pa se sploh še ukvarja s problemom zasebnosti uporabnikov?
Trije najbolj priljubljeni mobilni operacijski sistemi, iOS, Android in Windows Phone, imajo že nameščeno aplikacijo za komuniciranje. FaceTime, Hangouts ali Skype. Vse tri poleg pošiljanja kratkih sporočil, bolje rečeno takojšnjega besedilnega sporočanja, omogočajo tudi klice. Ti so zastonj, če prek storitve kličemo drugega uporabnika, ki prav tako uporablja enako storitev. Ne kličemo pa ga na njegovo mobilno številko, temveč na »naziv«, ki ga ima v storitvi.
Če se odločimo, da bomo dosegljivi le prek ene od omenjenih storitev, klicali in sprejemali pa bomo klice le, kadar bo telefon prijavljen v brezžično omrežje, potem ne potrebujemo kartice SIM in pripadajoče mobilne telefonske številke. Kar si pravzaprav želi velika trojica. Storitve namreč omogočajo tudi klice zunaj storitve, na običajne telefonske številke, vendar ti niso brezplačni. Razlika je v tem, da klica ne plačamo operaterju, temveč ponudniku storitve. Razumljivo operaterji niso najbolj navdušeni nad načrti Appla, Googla in Microsofta, katerih dolgoročni cilj je omejiti moč operaterjev pri komunikaciji uporabnika.
Verjetno ni najbolj pametno plačevati mesečne naročnine za paket z vključenimi ali celo neomejenimi količinami, hkrati pa veliko uporabljati še eno od omenjenih storitev. Paketi brez naročnine in z obračunom storitev po porabi imajo zato v tem primeru smisel. Ker pa operaterji zaradi takšnega razmišljanja zaslužijo manj, je vprašanje, koliko časa bodo še na voljo, na mestu. Poglejmo si še eno možnost. Namesto klasičnega paketa si omislimo le podatkovni paket, ki omogoča prenos podatkov prek mobilnega omrežja. Ponudba je raznovrstna, cenovno pa ni v smeri razmišljanja o zastonj telefoniji. Razen če takega paketa nimamo zaradi drugih razlogov, uporabili pa ga bomo tudi za telefoniranje. 
En (še) in drugi pogojno neodvisen
Storitev Whatsapp (tinyurl.com/njmt26n) je za milijarde dolarjev kupil Facebook. Čeprav je majhno podjetje in ni nudilo ničesar drugega kot alternativo kratkim sporočilom (SMS) mobilnih operaterjev. Njegova prednost je, da pregleda imenik naprave, na katero aplikacijo naložimo, in ustvari ustrezne povezave med tam vpisanimi številkami in uporabniki storitve. Zato v vmesniku ne pošiljamo sporočila na neko uporabniško ime, temveč na uporabnikovo mobilno številko. Kako storitev deluje v ozadju, je nepomembno, za uporabnika je pomembnejše, da je enostavna za rabo. Omenili pa smo jo, ker so že napovedali, da bo omogočila tudi telefonske klice. To pa že počne druga storitev, Viber (tinyurl.com/oxag5hk), ki na enak način poveže uporabnikovo mobilno številko s številkami v njegovem imeniku. Zdaj je jasno, zakaj smo na začetku zapisali, da potrebujemo mobilno telefonsko številko. Presenetilo nas je, koliko ljudi Viber uporablja. Polovica stikov v imeniku pisca tega članka. Vsaj.
Viber je za naše zastonjkarstvo najbolj primeren. Telefonske klice preusmeri prek interneta v obliki prenosa podatkov ali bolj izobraženo telefonije Voip. Takega klica operater ne more zaračunati, razen če mobilno omrežje uporabimo za povezavo s spletom. Kadar smo s spletom povezani prek brezžičnega omrežja Wi-Fi, so klici med dvema uporabnikoma Viberja brezplačni. Pa smo prišli do bistva. Kot pri vseh brezplačnih komunikacijskih storitvah lahko tudi pri tej brezplačno kličete le uporabnike, ki imajo prav tako naloženo aplikacijo Viber. In so tudi sami brezplačno priključeni v internet, drugače klica ne sprejmejo, saj bodo plačali prenos podatkov.
Zastonjkarstvo zahteva spremembo razmišljanja, da je v današnji družbi pogoj, da smo nenehno dosegljivi in imamo vedno dostop do interneta. Postali smo zasvojeni s pametnimi telefoni, zato malo diete ne bi nikomur škodilo. Še pred leti smo čisto normalno živeli, čeprav smo morali zaradi visoke cene mobilne telefonije razmišljati o smiselnosti vsakega klica, doma in še posebno v tujini. Operaterji so nas zazibali v varljiv občutek, da je mobilna telefonija tako zelo poceni, da se o njenem strošku ne splača razmišljati. Prav, če se strinjate z njimi!
