Zanimivosti

Iz Medžugorja se širi upanje

Darja Rogelj
30. 8. 2014, 17.22
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.55
Deli članek:

Sestra Emmanuel živi v Medžugorju že od leta 1989, za pisanje knjig pa so jo navdihnili čudeži – prikazovanje Góspe. V prvi knjigi, Zmagoslavje srca (prevedena je že v 19 jezikov), je zbrala pričevanja in osebne izpovedi romarjev od leta 1990 do 2000, njeno naslednjo knjigo pričevanj, Skriti otrok Medžugorja, pa zdaj prevaja v slovenščino deset prevajalcev.

Urednica obeh knjig pravi, da vsi delajo brezplačno, saj želijo, da se pričevanja iz Medžugorja čim bolj razširijo in upanje, ki je glavni motiv knjige, napolni naša srca. Spodbudila jih je tudi novica, da je ponatis knjige Zmagoslavje srca skoraj že razprodan.

Življenje sestre Emmanuel je bilo precej vsakdanje. Kot študentka je zelo rada potovala, najprej je končala študij teologije v Parizu, ker pa jo je zanimala umetnostna zgodovina, se je vpisala še na Sorbono. Preden je končala študij, se je odpravila na potovanje v Indijo, saj je bila iskalka duhovnega, a da bo redovnica, takrat še ni premišljala. Med drugim je v Indiji obiskala astrologa, ta ji je povedal marsikaj o njej, a mu ni verjela. Ob vrnitvi v Pariz je padla v globoko depresijo in je drsela vse globlje.

Nekega dne se je odločila, da se še isti dan ubije, a jo je pred tem poklicala sestra in jo prepričala, naj pride v molitveno skupino. Res je šla, in namesto samomora se je zgodilo njeno spreobrnjenje. Našla je vero, ta jo je vodila vse do Medžugorja. Tu je zbrala zgodbe, kar 85 jih je, z vsega sveta, ki govorijo o veliki ljubezni Device Marije. Zdaj tam živi in k sebi občasno sprejme kakšno dekle z obrobja družbe, ki govori francosko, italijansko ali angleško, ter jo vodi in usmerja, kako naj spet zaživi.

Dan, ki je spremenil svet

Knjiga Zmagoslavje srca se ne bere kakor roman, ampak lahko duhovni iskalci v pričevanjih najdejo odgovore, ki jih morda iščejo v življenju.

Na praznik Janeza Krstnika, 24. junija 1981, je šest mladih ljudi v Medžugorju prvič uzrlo svetleč obris ženske, ki je v rokah držala otroka. Naslednji dan se je vrnila in se predstavila kot blažena Devica Marija, kraljica miru. Šest vidcev je vsak mesec prejemalo sporočila zanje, župnijo in svet. Marija je vsakemu predala tudi skrivnosti, te bodo razodeli takrat, ko bo to določila ona. 

K eni od vidkinj, Mariji, so zelo pogosto prihajali italijanski romarji, saj ji je Góspa leta 1983 podarila sposobnost, da po videnju tekoče govori italijansko, čeprav se tega jezika nikoli ni učila. Tako je k sebi sprejela tudi mlado Italijanko, ki so jo v Medžugorju vsi zavračali zaradi njenega nemogočega vedenja. Marija je bila ves čas ob njej in njene molitve in potrpežljivost so bile poplačane, saj je deklico zapustil satan in je v miru odšla domov.

Posvetitev maternice

Najbolj priljubljena vidka je Vicka, ki vedno stoji pred svojo hišo in romarjem v vseh jezikih ponavlja glavna sporočila Góspe. Ko je sestra Emmanuel nekoč že podvomila, da se bo Devica Marija spet prikazala, se je Vicka zasmejala in jo povabila k sebi, da bosta molili. In ko je začela moliti sedem očenašev, se je njen obraz razjasnil, padla je na kolena in se začela pogovarjati z Devico Marijo.

V Medžugorje se je zatekla tudi mlada Belgijka Rita, ki je sedemkrat rodila mrtvega otroka. Vicka ji je obljubila molitev, ki bo pomagala, da bo povila živo dete. Ko je Rita odšla k maši, ji je frančiškanski duhovnik, ne da bi vedel za njeno zgodbo, položil roke na trebuh, vsem drugim pa na rame, in molil. Rita je bila takrat že en mesec noseča, po osmi nosečnosti je končno le rodila živega in zdravega otroka. O svetosti življenja govori v pričanju z naslovom Posvetitev maternice.

Hercegovci se ne ločujejo

Vidkinja Marija je pripovedovala pretresljivo zgodbo, kako je mož ženo osemkrat prepričal, da je splavila, in ni imela poguma, da bi odšla k spovedi. Marija jo je še isti večer priporočila Gospe in po spovedi in spravi z Bogom odtlej z močjo vere pričuje o ozdravljenju in obiskuje ženske, ki so se odločile za splav, ter jih prepričuje, naj nerojenega otroka ne ubijejo.

Spodbudna je zgodba o zakonskih zvezah, ki ne klonejo pred burjo in nevihto. Blizu Medžugorja, v kraju Široki Breg, ni med 130.000 verniki niti ene ločitve. Sestra Emmanuel se sprašuje, ali za Hercegovino velja posebna milost ali mogoče zakonci med obredom izrečejo skrivno formulo. A je stvar veliko preprostejša. Hercegovci so dolgo trpeli, ker je oblast poskušala izkoreniniti krščansko vero, zato se vsi zakonci, ki imajo težave, obračajo na Jezusa, nikoli na odvetnike, astrologe, psihoterapevte …