Reški župan je dejal, da bodo z izdajo koncesije za to zgodovinsko ladjo dobili nov gospodarski subjekt in muzej. Galeb ima 4500 kvadratnih metrov prostorov, koncesionarjem pa bo na voljo 3500 kvadratnih metrov, od katerih je 500 kvadratnih metrov predvidenih za muzej.
Ladjo so izdelali nekaj let pred drugo svetovno vojno v Genovi za prevoz sadja, v vojni so jo uporabljali za postavljanje min v Kvarnerju, leta 1944 pa je po napadu zavezniških bombnikov končala na dnu Jadrana. Leta 1948 so jo jugoslovanski delavci izvlekli na gladino, od leta 1953 pa je kot Titova rezidenčna ladja obiskala več kot 40 pristanišč v Evropi, Aziji in Afriki.
Za muzej so predvideni prostori, v katerih je čas preživljal Tito med številnimi svetovnimi potovanji. Za zgodovino pomorstva je atraktivna tudi strojarna ladje.
Tako bo koncesionar lahko izkoristil 3000 kvadratnih metrov v komercialne namene, kot so namestitev, gostinstvo, kongresni turizem ali rekreacija. Galeb bodo verjetno zasidrali ob glavnem pomolu v reškem pristanišču.
Ladjo so izdelali nekaj let pred drugo svetovno vojno v Genovi za prevoz sadja, v vojni so jo uporabljali za postavljanje min v Kvarnerju, leta 1944 pa je po napadu zavezniških bombnikov končala na dnu Jadrana. Leta 1948 so jo jugoslovanski delavci izvlekli na gladino, od leta 1953 pa je kot Titova rezidenčna ladja obiskala več kot 40 pristanišč v Evropi, Aziji in Afriki.
Po razpadu Jugoslavije so Galeba prepeljali v Črno goro. Prodali so ga grškemu državljanu Johnu Paulu Papanicolau, ki je nameraval ladjo prenoviti v luksuzno jahto v ladjedelnici Viktor Lenac na Reki, a se je zapletlo pri plačilo in Galeb je obtičal v reškem pristanišču. Mesto ga je kupilo leta 2009, potem ko je nekdanji simbol jugoslovanske države propadal v reški ladjedelnici.
