Leta 1914 je minilo stoletje, kar ni bilo nobene »velike« vojne, v katero bi bile vpletene vse glavne sile ali vsaj večina njih – Britanija, Francija, Rusija, Avstro-Ogrska, Prusija, po letu 1871 razširjena v Nemčijo, Italija po združitvi leta 1861, ZDA in Japonska. Bila je le ena kratka vojna, Krimska vojna (1854–1856) med Rusijo na eni ter Britanijo in Francijo na drugi strani, med letoma 1871 in 1914 pa v Evropi sploh ni bilo omembe vrednih vojn.
Vse to se je poleti leta 1914 spremenilo. V prvo svetovno vojno (1914–1918) so bile vpletene vse evropske države razen Španije, Nizozemske, Norveške, Švedske, Danske in Švice. Imperialne velesile so čete iz prekomorskih dežel zdaj večinoma prvič poslale, da bi se bojevale zunaj lastnega območja. Kanadčani so se borili v Franciji, Avstralci in Novozelandci na Egejskem morju, Indijci v Evropi in na Bližnjem vzhodu, kitajski bataljoni so prišli na zahod, Afričani pa so se borili v francoski armadi.
Prepričani, da bodo doma do božiča
Češki zgodovinar Patrik Ourednik je o prvi svetovni vojni v knjigi Evropeana: Kratka zgodovina 20. stoletja (Društvo ZAK, Ljubljana 2006) med drugim zapisal:
»Večina ljudi v Evropi je bila prepričana, da je vojna nujna in pravična, ker bo po njej zavladal na svetu mir. Reveži so se veselili, da se bodo peljali z vlakom, podeželani pa, da bodo videli velika mesta, da bodo lahko telefonirali na okrajno pošto in zdiktirali telegram za ženo: IMAM SE DOBRO. UPAM, DA SE IMAŠ TUDI TI DOBRO. Generali so se veselili, da bodo prišli na prve časopisne strani, predstavniki narodnostnih manjšin, da se bodo lahko bojevali z ljudmi, ki govorijo brez naglasa, in da bodo z njimi na vse grlo prepevali koračnice in druge poskočnice. Vsi pa so bili prepričani, da bodo doma za trgatev ali najpozneje do božiča.«
Strah pred jeklenimi ptiči
»Nemci so iznašli plin, Angleži tanke, znanstveniki pa so iznašli izotope in teorijo relativnosti, po kateri ni bilo nič metafizično, ampak realno. Ko so senegalski strelci prvič videli letalo, so mislili, da je to opuljena ptica. Neki senegalski vojak je rezal kose mesa z mrtvega konja in jih metal visoko v zrak, da bi prestrašil letala. Vojaki so nosili zelene maskirne uniforme, da jih sovražnik ne bi opazil, kar je bilo v tem času nekaj modernega, saj so v prejšnjih vojnah nosili pisane uniforme, da bi jih lahko sovražnik videl že od daleč. Pisatelji in pesniki so iskali način, kako bi vse to najbolje izrazili, in ker se jim je vse skupaj zdelo noro, so leta 1916 iznašli dadaizem. V Rusiji pa so iznašli revolucijo.«
15.508 kilometrov trupel
»Pri povprečni višini mrliča, 172 centimetrov, je bilo padlih Francozov za 2681 kilometrov, padlih Angležev za 1547 kilometrov in padlih Nemcev za 3010 kilometrov. Padlih vojakov je bilo na celem svetu skupaj za 15.508 kilometrov. Leta 1918 se je po svetu razširila še španska gripa, ki je pomorila več kot dvajset milijonov ljudi. Pacifisti in protimilitaristi so pozneje govorili, da so bili tudi ti žrtve vojne, ker so zaradi nje vsi živeli v slabih higienskih razmerah. Toda epidemiologi so zatrjevali, da je epidemija ubila več ljudi v državah, kjer ni bilo vojne, recimo na Tihomorskih otokih, v Indiji ali ZDA. Anarhisti pa so zatrjevali, da je svet tako ali tako gnil in da ga čaka hiter konec.«
