Arso višino morja na mareografski postaji Koper meri že od leta 1958, niz urnih podatkov višin morja pa je dostopen od leta 1960. Iz grafa srednjih letnih višin morja v dolgoletnem obdobju opazovanj je razvidno, da do leta 2003 ni bilo večjih sprememb višin morja. Višine so bile tako do omenjenega leta večinoma za do pet centimetrov višje ali nižje od srednje obdobne višine. Od leta 2004 pa so letne višine morja višje od srednje obdobne višine morja za pet do 15 centimetrov ter v povprečju za sedem centimetrov, je za STA pojasnil Igor Strojan z Arsa. Ob tem opozarja na specifično lego slovenskega morja, saj k izmerjenim višinam znatno prispeva narivanje morja ob severni del Jadranskega morja, ki ga povzročajo vetrovi iz južnih smeri ob prehodih ciklonskih območij.
Pogostejši znižani zračni tlak in južni vetrovi
"Ta pojav je bil v zadnjih letih bolj pogost kot navadno. Znižani zračni tlak in veter iz južnih smeri sta bila pogostejša, burja kot veter, ki znižuje višino morja ob slovenski obali, pa bolj redka," je navedel Strojan. Na Arsu prav te spremembe vidijo kot poglavitni vir višjih višin morja v zadnjem desetletju. Strojan opozarja, da je treba ločevati med zvišanjem višine morja zaradi zvišanja temperature morja, ki se večinoma navaja kot poglaviten vzrok za globalen porast višin morja, ter pogostostjo in intenzivnostjo prehodov ciklonskih območij, ki znatno vplivajo na zviševanje morja ob slovenski obali. "Zaenkrat je jasno, da ima slednje večji vpliv na poplavljanje slovenske obale, čeprav samo ločevanje vplivov ni enostavno," dodaja. Napoved pogostejših in intenzivnejših vremensko neugodnih pojavov je zato po njegovem mnenju bolj zaskrbljujoča kot porast temperatur. Najbolj neugoden razvoj dogodkov pa bi bil po njegovem mnenju sklop obeh dejavnikov.
Urbani del slovenske obale ni izpostavljen poplavljanju
Širši urbani del slovenske obale je sicer zgrajen večinoma na višini, ki je sedaj le redko izpostavljena poplavljanju. "Postopno prilagajanje najbolj izpostavljenih delov obale je, kot kaže, za zdaj dovolj učinkovito, v nadaljevanju najbolj neugodnega razvoja pa bi bil lahko dosežen poplavni nivo, ki bi zahteval posege v širši del urbane obale," je ocenil Strojan. Arso bo pri ukrepih zmanjševanja ogroženosti pred poplavami sodeloval predvsem z razvojem tehnologij in metod obveščanja ter opozarjanja pred poplavnimi višinami in dostopom do potrebnih podatkov. "Rezultati razvoja bodo boljše razumevanje sprememb višin morja ob slovenski obali zaradi vplivov na širšem regionalnem območju, podrobnejše spremljanje in napovedovanje poplavnih razmer ter dostop do podatkov z učinkovitejšimi enovitimi informacijskimi sistemi za različne deležnike," še dodaja Strojan.
