Nogomet

Lionela Messija se niti najmanj ne boji

Jure Bohorič
31. 5. 2014, 17.45
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.54
Deli članek:

Usode slovenskih nogometašev, ki si kruh služijo v Italiji, so bile v sezoni 2013/14 zelo različne.

Arsen Perić

Valter Birsa je bil nekaj časa celo najvidnejši nogometaš Milana, toda v zadnjih mesecih ni več stopil na igrišče. Rene Krhin je veliko igral, a z Bologno izpadel iz prve lige. Boštjan Cesar s Chievom še nikdar ni bil takšne bitke za obstanek kot tokrat, Dejan Lazarević je bil sicer junak veronskega derbija, a bi si zagotovo želel večje minutaže. Tudi Samir Handanović je, roko na srce, pričakoval več, uvrstitev v ligo Europa je bila le tolažilna nagrada.

Je pa jasno, da zna vsaka reprezentanca igrati, ali Estonija, ali Anglija, ali Andora, ali San Marino. Vsak zna brcniti žogo, se postaviti na igrišču. To torej pomeni tudi, da lahko mi premagamo in Anglijo in Švico oziroma Urugvaj in Argentino, če želite, a seveda tudi izgubimo z Estonijo in Litvo.

Na Apeninskem polotoku si kruh že nekaj časa služi tudi Jasmin Kurtić, ki se resnično ne sme pritoževati nad tem, kako mu je šlo v pravkar končani sezoni. Redno je igral in za Sassuolo, kjer je bil do januarja, in za Torino, kamor je odšel v zimskem prestopnem roku. Dejansko je počival le v štirih krogih italijanskega prvenstva, za nameček so ga nekateri mediji pohvalili še z besedami, da spada med tiste, ki so v tej sezoni pokazali res občudovanja vreden napredek.

»Kar me najbolj veseli, je dejstvo, da sem bil pravzaprav celotno sezono zdrav, da sem se dobro počutil. Ko je tako, je vse skupaj precej lažje. Kako sem igral, pa naj ocenjujejo drugi. V nogometu so in padci in vzponi. Vsako tekmo in vsak trening hočem napredovati, to je moje vodilo. Osebno pa sem zadovoljen, ne bom lagal, vsekakor sem naredil nekaj korakov naprej,« ne skriva Belokranjec, ki se je dotaknil tudi dobrih iger svojega kluba: »Dosegli smo to, kar od nas nihče ni pričakoval, nihče si pred začetkom ni mislil, da lahko posežemo tako visoko. Žal nam je na koncu zmanjkal tisti zadnji korak, da bi na lestvici prehiteli Parmo in se prebili v Evropo, ampak dokler slednja dokončno ne bo dobila licence za igranje v ligi Europa, bomo seveda držali pesti. Naj se sliši grdo, ampak logično je, da vsi v Torinu upamo, da bodo Parmi prižgali rdečo luč in da bomo mi tisti, ki bomo lahko igrali v Evropi. To bi bilo res super.«

Tudi če bo Torino dejansko igral v ligi Europa, pa to še ne pomeni, da enako čaka tudi Kurtića. Dejstvo je pač, da je bil v Torino le posojen, njegova lastnika sta Sassuolo in Palermo. »V Torinu sem se počutil zelo dobro, verjetno tudi zaradi tega, ker so me res želeli pripeljati. Za nameček so me vsi enkratno sprejeli, z nikomer nisem imel težav. Toda ne glede na vse ne vem, kaj se bo zgodilo poleti. Menda zanimanje zame obstaja tudi v drugih državah (govorice pravijo, da so se zanj ogreli klubi iz Anglije, op. p.), toda težko povem kaj več. Tudi trenutek za pogovarjanje o tem ni pravi. Torino me lahko odkupi, a bomo videli, kaj se bo zgodilo,« je ostal skrivnosten nekdanji član Gorice.

O tem na vsakem zboru
Še preden bo Kurtić dobil odgovor na vprašanje, v dresu katerega kluba se bo dokazoval v prihodnjem tekmovalnem letu, bo doživel čast igranja v Južni Ameriki. Tja je odpotoval kot del slovenske reprezentance, glede na formo v zadnjih mesecih bo na tekmah z Urugvajem in Argentino pomemben člen čete selektorja Srečka Katanca. Slednjemu pa bo prišel še toliko bolj prav zaradi številnih odsotnosti.
»Nismo popolni, ampak zdi se mi, da se o tem pogovarjamo na vsakem zboru. Vsakič, ko se vrnemo domov in se začnemo pripravljati, nekdo manjka. Tokrat ni nič drugače, čeprav je res, da je seznam odsotnih zdaj res dolg. Ne glede na vse pa je naša dolžnost, da se izkažemo. Za nameček se s tem ponuja priložnost tistim, ki je po navadi sicer ne dobijo oziroma jo dobijo bolj malo. Verjamem, da se bo vsak želel selektorju pokazati v najboljši luči, kadar je motivacija na najvišji mogoči ravni, pa je to seveda zgolj pozitivna zadeva,«je prepričan 25-letnik, ki se tega, da Slovence čakajo številni zvezdniki na čelu z Lionelom Messijem, niti najmanj ne boji: »To, da bomo igrali s tako zvezdniškima zasedbama, je predvsem darilo za vse nas. In kot takšni ju moramo tudi vzeti. Ne smemo pa se bati, niti najmanj. Tudi zvezde so narejene iz krvi in mesa, enako kot mi. Poleg tega igramo enajst na enajst, vsaka tekma pa se začne z rezultatom 0:0. Če ne bomo kaznovani in se bomo še pred začetkom znašli v zaostanku (smeh).«
 
Če se bo tokrat igralo za prestiž, se bo nekaj mesecev pozneje igralo za točke. Septembra se bodo za Kurtića in soigralce začele kvalifikacije za evropsko prvenstvo, tedaj bo seveda končni rezultat precej pomembnejši kot na prihajajočih tekmah v Južni Ameriki. »V vsako tekmo gremo na enak način. S treznimi glavami, zbrani mislimi. Zdaj razmišljamo o tekmah z Urugvajem in Argentino, šele nato bomo začeli o kvalifikacijah. Je pa jasno, da zna vsaka reprezentanca igrati, ali Estonija, ali Anglija, ali Andora, ali San Marino. Vsak zna brcniti žogo, se postaviti na igrišču. To torej pomeni tudi, da lahko mi premagamo in Anglijo in Švico oziroma Urugvaj in Argentino, če želite, a seveda tudi izgubimo z Estonijo in Litvo. Skratka, smo v dokaj izenačeni skupini, v kateri ne bo lahkih tekem,« je še dodal Kurtić.