Vešče uho na podlagi zvokov prepozna edinstvene vzorce. Vsak piksel ali skupina njih ima primerno frekvenco (višje kot so v sliki, višjo frekvenco imajo). Če gre za preprosto podobo, denimo zgolj diagonalno črto, ki poteka od spodnjega levega kota proti desnemu, ta tako, pretvorjena v zvočno sliko, postane zaporedje vse višjih not; zapletenejša kot je slika, zapletenejši postane zvočni zapis.
Tradicionalni model možganov sestoji iz različnih predelov, namenjenih določenim čutom.
Dr. Amir Amedi in njegovi kolegi s Hebrejske univerze v Jeruzalemu pa so vOiCe naredili prenosljiv in v raziskavi proučili možgansko aktivnost udeleženih. Opazili so, da so ljudje, ki so bili slepi od rojstva, že po 70 urah usposabljanja videli zapletene podobe, kot so denimo obrazi in ulične vogale, sestavljene iz 4.500 pikslov. S posebnimi naglavnimi kamerami, prirejenimi za tehnologijo vOICe, so slepi lahko navigirali v svojih okoljih ter celo prepoznali človeške obrise.
Stvari pa so postale še posebej zanimive, ko so raziskovalci analizirali podatke možganske aktivnosti. Tradicionalni model možganov namreč sestoji iz različnih predelov, namenjenih določenim čutom. Vizualni korteks je namenjen predelavi vida – pri slepih ta predel ni uporabljan kot pri videčih, zato pripore k drugim čutom. Amedi in njegovi kolegi pa so odkrili, da se je imenovani predel močno odzival, ko so udeleženci raziskave interpretirali človeške obrise.
Nevroznanstvenik Ella Striem-Amit s harvardske univerze, ki je bil del raziskave, meni, da bo treba model možganov posodobiti: »Kot se izkaže, možgani niso senzoričen stroj, temveč opravilni. Nekateri predeli procesirajo telesne oblike s katerimi koli informaciji – v primeru vizualnega korteksa torej ne nujno z vizualnimi.«
